|
ŠAUD 9: "Cona prebujenja" – predstavlja ADAMUS, kanalizira Geoffrey Hoppe
Crimson Circlu predstavljeno
1. maja 2010
CRIMSON CIRCLE GRADIVO
Serija Mojstrov
ŠAUD 9: "Cona prebujenja" – predstavlja ADAMUS, kanalizira Geoffrey Hoppe
Crimson Circlu predstavljeno
1. maja 2010
www.crimsoncircle.com
Prevod: Mateja KEBER
PDF dokument - kliknite tukaj
Obvestilo: Adamusove ilustracije je moč videti v PDF verziji, kakor tudi na video posnetku.
Jaz sem, ki sem, edinstven, neukrotljiv in pogosto napačno citiran Adamus Saint-Germain (francoska izgovorjava). Nisem Saint-Germain tvoje mame (smeh) in to ni star njuejdž, kot ste do zdaj verjetno že opazili.
Drage Šaumbre, še enkrat smo se zbrali za… ooh!... (smeh, ko mu Linda pomaga pri namestitvi mikrofona)
LINDA: Grdo se obnašaš.
ADAMUS: Ooh! Še enkrat smo se zbrali za to mesečno srečanje s Crimson Circlom (Karminski krog) – človeškimi angeli tukaj na Zemlji, s Karminskim koncilom – vsemi angelskimi bitji, ki delajo z vami, s katerimi redno delate. Svoje energije združujemo skupaj s Šaumbrami po vsem svetu.
(pavza, nato smeh, ko mu Linda skuša pripeti mikrofon zadaj na njegovem pasu) Mislim, da to namenoma počne. Pripravljena za hojo?
LINDA: Ja srček… Da gospod.
ADAMUS: Hvala. (da opremo v svoj žep)
LINDA: Hvala.
ADAMUS: Svoje energije zberemo skupaj, kar počnemo tako pogosto v drugih območjih med vašim stanjem sanjanja in zdaj mnogi začenjate stopati v druga območja celo, ko ste budni. A to je vedno vsak mesec posebna priložnost, ko se zberemo prav tukaj z vsemi po svetu, vključno s tistimi, ki gledajo preko interneta. Dajmo vas povabiti noter… vas povabiti… vas potegniti prav v naš prostor sem. (gleda v kamero) Vi, ne samo gledate, vi… Pridite, vsi vi. Pridite prav sem. Če moram privesti vsakega posebej, bom to storil, vendar vas bomo dobili.
Vidite, nekateri gredo radi skozi to izkušnjo in ta proces z razdalje. Radi gledajo in opazujejo. Radi se pretvarjajo, da v resnici niso del tega, imenovanega Šaumbra, ali samo stojijo na zunanjih robovih. Toda, o ne, o ne. Če zdajle gledate, ste noter.
Torej, drage Šaumbre, danes se imamo o marsičem za pogovoriti. Kot vedno, tako malo časa in toliko za povedati.
Izzivi prebujenja
Pojdimo kar noter. Lindo od Ease bom prosil, da zagrabi mikrofon in gre med občinstvo. Verjetno boš potrebovala kakšno Adamusovo nagrado v zadnjem žepu. Še ne vemo. Toda, drage Šaumbre, še eno knjigo pišem. Mi pišemo knjigo. Jaz bom dobil zasluge, a tudi vi jih boste. Pišemo knjigo… a lahko to jaz naredim zate? (ponuja 'pomoč' pri Lindinem mikrofonu)
LINDA: Prosim. (smeh)
ADAMUS: Pišemo knjigo o integraciji v Telo zavesti. To ni preveč dober naslov, zato ji bomo dali naslov nekaj takega kot »Prebujenje – verjemite, ali ne« ali enega od mnogih drugih naslovov, v katere zdajle ne bom šel.
Vendar je bil vsak od vas na tem potovanju, šel skozi to izkušnjo več življenj. Intenzivno ste šli skozi. Vsi imate nekaj skupnega, kajti rekli ste: »Naveličan sem to početi življenje za življenjem. Kakor postaja intenzivno in težko in naporno, zgodilo se bo v tem življenju.« Energije in zavest na Zemlji so prave za to. V drugih življenjih je bilo težko iti skozi prebujenje. Skozi mnogo mentalnih procesov in trpljenja ste šli, a časi so zdaj pravi.
Nekateri od vas včasih postanete frustrirani in se znašate nad ubogim Cauldrejem in Lindo, včasih nad menoj. Vendar postanete frustrirani in rečete: »Zakaj se to ne dogaja hitreje? Zakaj se ne zgodi kar (tleskne) takole?« Več razlogov – z vašo izbiro. Eden je, da bi vas verjetno izžgalo, izpihnilo, poslalo naravnost nazaj k vašim prijateljem v Karminskem koncilu. To ni tako slabo, vendar ste se obvezali. Izvedli ga boste v tem življenju, pa naj pride pekel ali visoke vode. Bilo je dosti pekla, nekaj visokih voda, vendar sem pravzaprav vesel, da vidim, da pri tem najdete več in več radosti. Lahko se smejete o njem. Zdaj lahko bolj jasno delite svoje zgodbe.
Ste opazili, da leto ali dve nazaj, ko ste drugim skušali razložiti proces, skozi katerega ste šli, da je bilo zelo… Vstopi, vstopi (nekomu, ki vstopa v prostor). Prav tukaj so prosti sedeži. Prosim, rad bi, da sedeš danes prav sem (smeh). O, kako bi mi bilo všeč. Ja, rezervirali smo ta sedež!
Naredili ste torej to zelo globoko obvezo – naredili ga boste v tem življenju – in energije so zdaj prave, da to podprejo, kakor prej niso bile. Zdaj, včasih postanete frustrirani. Želite, da gre hitreje, vendar ste se prav tako obvezali, da boste to izvedli na način, ki je znosen in prijazen – prijazno-prebujenje – do zavesti na Zemlji. Kot sem že prej rekel, celo leto ali nekaj takega nazaj ste ugotovili, da je težko s kakršno koli jasnostjo razložiti proces, skozi katerega ste šli, ko ste govorili z drugimi. Zelo nejasno je bilo, popačeno. Niti niste bili prepričani, kaj ste govorili. A zdaj sem opazil, da ste ga sposobni artikulirati. Zmožni ste ga povzeti. Zmožni ste narediti poudarke, ne samo iti v neke stare, dolge zgodbe, ki so nekatere od vaših študentov dolgočasile do prekletih solz. Ne izpostavljam tebe, seveda (članu občinstva). Samo naslonim se rad vsake toliko.
Narediti torej skušate ta proces kompatibilen ali prijazen z evolucijo zavesti na Zemlji. Zakaj misliš, da je tako, Kathleen?
KATHLEEN: Nisem slišala vprašanja. (smeh)
ADAMUS: Samo strmela si vame, ali ne?!
KATHLEEN: Ravno sem … (smeh)
ADAMUS: Očarana! Preplavljena, ko si gledala skozi Cauldreja, seveda, v moje energije, ki sem jih danes prinesel nekaj več kot običajno.
LINDA: Daj, vstani.
ADAMUS: Da. Dobila si torej… kaj je bilo moje vprašanje?
KATHLEEN: Ne vem! Ne vem! (smeh)
ADAMUS: Zdaj sem prav tako zmeden kot si ti (smeh). No ja, hvala za odgovor. Dober je bil. Torej, drage Šaumbre…
KATHLEEN: Dobim nagrado?
ADAMUS: Ne. Ne, ne še. Kasneje se bomo vrnili k tebi.
Svoje energije ste torej delali kompatibilne s tistimi na Zemlji. Namesto dolgih zgodb, ki ste jih pripovedovali drugim, ste zdaj zmožni razjasniti. Mislim, da razjasnjujemo, ali ne? Razjasnjujemo.
Torej želim napisati knjigo z vami, z vsemi vami. Ta proces smo začeli pred enim tednom v Kelowni, ko smo tam spraševali Šaumbre, katere so nekatere stvari, ki so se vam zgodile v procesu prebujenja? Iz vaše osebne izkušnje, vaše osebne perspektive, kaj so bili izzivi prebujenja?
Zdaj, verjetno lahko naredite dolg seznam, vendar, ko pride Linda naokoli z mikrofonom, vas bom prosil, da ostanete jasni in osredotočeni – in, prosim, samo eno stvar. Šli bomo naokoli, te bom napisal na tablo in, ponovno, skupaj pišemo knjigo. Pišemo knjigo.
Ta knjiga torej – »Priročnik prebujenja« - bo zelo dragocena za tiste, ki prihajajo naslednji, ki so ravno začeli s prebujenjem. In resnično bo naredilo njihovo izkušnjo, njihovo potovanje toliko lažje ko bodo vedeli, skozi kaj ste šli. Ne bo izločilo izkušnje zanje, vendar bo spremenilo naravo izkušnje.
S tem, torej, pojdimo do očarljive Rite.
LINDA: Sem vedela!
RITA: Kaj je bilo vprašanje?
ADAMUS: Ja, kaj … (Adamus se smeji) Bilo je …
LINDA: Izziv prebujenja.
ADAMUS: Pozabil sem. Kaj sem vprašal?
LINDA: Izzivi.
ADAMUS: Kakšni so bili izzivi?
RITA: Izziv, kot…
ADAMUS: Izziv. Izziv iz tvoje osebne perspektive.
RITA: Stopanje v neznano.
ADAMUS: Stopanje v neznano. Ta je dober in to si zasluži Adamusovo nagrado.
RITA: V redu!
ADAMUS: Mimogrede, tisti, ki danes najbolje odgovori, bo dobil nekakšen svež, malo rabljen petstotak. Delajte torej… (veliko smeha, ko dela Linda grimase). Ni moj denar!
LINDA: V redu!
ADAMUS: Torej, (piše) “neznano.” Zdaj, naj te vprašam, draga Rita, se ti je kdaj zdelo vznemirljivo, da bi rada šla v neznano?
RITA: Ja, včasih.
ADAMUS: Včasih. In po eni strani strašljivo…
RITA: O, ja.
ADAMUS: … vendar razburljivo po drugi.
RITA: O, ja.
ADAMUS: Si si dovolila stopiti v neznano, ali si čutila močan poriv, ki prihaja od zadaj?
RITA: (se smeji) No, bil je neke vrste močan poriv.
ADAMUS: Močan poriv. Tukaj pod tem bom naredil pod-opombo »močan poriv«, kajti – postavil »poriv od zadaj« (piše) – kajti, kakor vsi verjetno občutite to, ko skušate dati samo prst na nogi v neznano, ne deluje. Ne morete dati samo prsta na nogi v to, kajti potem to ni zares neznano. Je samo dobivanje malo predjedi ali kar že je. Končaš torej s prejemanjem močnega poriva. Od kod naj bi ta močan poriv prihajal?
RITA: Je prišel od znotraj?
ADAMUS: Da. Dobro. Odlično. Si v tekmi za petstotaka.
RITA: Še ena nagrada zame? (smeh)
ADAMUS: Jaz bi dal nagrado, a recimo, da Linda skuša upravljati z imetjem. Torej, ja, nagrada. In danes dobite posebno darilo za vrhunec.
LINDA: Zdaj bi rada omenila, Amy Van Johnson je rekla, “rada bi prispevala k Adamusovim darilom.« Torej je dejansko…v njej je as, vendar je dejansko naredila denarnico in v vsaki je nekaj unikatnega ali posebnega.
ADAMUS: Ja.
LINDA: Torej, hvala Amy.
ADAMUS: Daj jo podrži visoko, da jo lahko vsi vidijo.
LINDA: Da. Ne, ne, izbrati mora. Vstani. Vstani, Rita. Zdaj samo na slepo izberi. (Rita izbere eno) Oh!
ADAMUS: Oh!
LINDA: In vse je ročno izdelala.
ADAMUS: Da. In notri je nagrada.
LINDA: In notri naj bi bil Adamusov as in še nekaj, neko drugo presenečenje. Oh, to je Adamusov as. In, ali je notri še ena nagrada? Včasih je več kot ena nagrada.
RITA: Samo ena.
LINDA: Samo ena, v redu. No, dve sta, ker si dobila tudi malo denarnico. Hvala. Naslednji?
ADAMUS: Torej, še eno vprašanje, Rita. Zdaj, ko si izkusila nekaj neznanega, česa si se naučila od neznanega?
RITA: Naučila sem se, da je tu velika inteligenca. Da je tam veliko modrosti.
ADAMUS: Veliko modrosti – in, če lahko nekoliko dodam k tvojim besedam – neznano v resnici ni neznano. Je nedoživeto in v tem je razlika. Nekaj, kar še ni bilo doživeto, vendar dejansko ni resnično neznano. Torej, na nek način se tega ni treba bati. Je samo nekaj, česar še niste izkusili. Toda, ko se enkrat potopite v neznano, kot se vas je toliko, ko se nekoliko umirite, začnete spoznavati, da v resnici ni neznano. Deloma, ker – to diskusijo bom izpeljal do te točke – vendar deloma zato, ker je potencial, ki je bil skoraj ves čas tukaj. Ne vsi potenciali, vendar je potencial, ki je bil tam.
V vašem stanju sanjanja greste pogosto v potenciale, da jih občutite, kajti, no, iskreno rečeno, v svojem budnem stanju niste bili preveč dobri v občutenju, kajti um se nagiba k temu, da ga blokira. Torej greste – vsi vi, vsako noč – greste v različne potenciale. Do tega pridemo kasneje danes, vendar, dober odgovor. Hvala. Da. In, kot te poznam, vem, da je določena poživitev, ko greš v neznano. Čisto bi bila zdolgočasena, če tega ne bi bilo. Ne bi ustvarila dobre tovarniške delavke.
Dobro, naslednji. Pojdimo k Smejočemu Medvedu.
LINDA: Oh, seveda.
ADAMUS: Zate sem spremenil ime (iz Stoječega Medveda). Upam, da te ne moti. Nasmehni se, partner.
Torej, Smejoči Medved, kateri izziv v prebujenju, temelječ na tvoji osebni izkušnji?
SMEJOČI MEDVED: Upravljanje s kundalini energijo.
ADAMUS: Kaj res.
SMEJOČI MEDVED: Intenzivnost, saj veš, ta cela hrbtenična reč.
ADAMUS: Kaj je kundalini?
SMEJOČI MEDVED: No, je ta naval energije iz vseh mojih čaker od tal navzgor.
ADAMUS: Kaj je čakra?
SMEJOČI MEDVED: Vsi moji centri v mojem… vibracija, ko imam tiste velike »A-ha« trenutke in upravljanje te energije.
ADAMUS: Kaj se je zgodilo … in tukaj se nekoliko igram s teboj, toda energija je energija. Zavest je zavest. Ne začnimo je secirati v kundalini in vrteče kače – to je nekoliko erotično – in čakre. Svoje telo deliš v različne čakre. Ti si ena čakra. Ti si Telo zavesti.
Zdaj imaš torej izziv pri upravljanju te velikanske količine energije. Kako se spopadaš s tem?
SMEJOČI MEDVED: Nekaj tega je prijetno in nekaj tega ni.
ADAMUS: Kako se spopadaš… kaj narediš? Samo sediš tam in naj te preplavi kot val?
SMEJOČI MEDVED: No, včasih me. Drugič je intenzivno. Zelo je intenzivno.
ADAMUS: Zelo intenzivno. In, ali postaviš svojo nogo na zavoro, da skušaš upočasniti?
SMEJOČI MEDVED: Ne, pustim, da gre skozme.
ADAMUS: Imaš svoje stopalo na pedalu za plin?
SMEJOČI MEDVED: Upam, da ne.
ADAMUS: Upaš, da ne. (se smeji) Torej nimaš ne pedala za plin, ne zavore.
SMEJOČI MEDVED: Ne …
ADAMUS: Samo greš…
SMEJOČI MEDVED: Grem s tokom.
ADAMUS: Iti s tokom. In, no, to prinaša vprašanje. Čigav tok?
SMEJOČI MEDVED: Moj tok.
ADAMUS: Ja, sliši se kot dober odgovor, vendar ni resničen odgovor, ker je dejansko… greš s tokom ljudi okoli sebe. Greš s tokom kolektivne zavesti. Greš s tokom aspektov, ki ravno divjajo in imajo veliko zabavo vse okoli tebe, medtem, ko greš samo s tokom. Kdo je šef?
SMEJOČI MEDVED: Jaz sem.
ADAMUS: Bitje suverenega servisa.
SMEJOČI MEDVED: Ja.
ADAMUS: Da. Ti si šef.
SMEJOČI MEDVED: Jaz sem šef.
ADAMUS: Vsi načini, da se to pove… in hvala. Hvala. To je vse način, da se reče, da, tu je velikanska količina energije, ki teče skozi, zavesti, ki se hitro razširja in hitreje, ko razširite svojo zavest, več energije vpokliče, da jo podpre. Tu so torej časi, ko je presilno, vendar se lahko ustavite in globoko vdihnete in rečete: »Stoj! Vem, da ustvarjam to na vseh ravneh in vem, hitim, da pridem skozi v tem življenju. Ampak veš kaj, vsake toliko se mora ta človek, Smejoči Medved, samo ustaviti in smejati. Ni mi treba iti skozi intenzivnost.«
Tako pogosto je kot bi skočili v športni avto, se spravili na LA (Los Angeles) avtocesto, brez rok na volanu, brez nog na zavorah ali pedalu za plin in šli s tokom. Kaj se bo zgodilo? Da, le predstavljate si lahko. Le predstavljate si lahko.
To je torej zelo dobra točka za tiste, ki prihajajo v prebujenje. Nočete manipulirati iz človeškega dela/aspekta. Ne želite manipulirati prebujenja, vendar pokličete odmore, kadar koli čutite, da je potreba. Lahko tudi prosite, da gre hitreje in to je so-upravljanje med vsemi deli vas – duhom, človekom in telesom. Telo – včasih to prebujenje strese opustošenje na telo. Delno zaradi tega, ker se na DNA ravni in pred-DNA ravni odvija potok čiščenja, energije prihajajo, vse se združuje v pripravi, da vstopi Nova energija. Bili ste na novo ožičeni. Sebi dovoljujete, da ste na novo ožičeni in predelani. Zato je za fizično telo to zelo naporno.
Torej, da, upravljanje energije in zavesti. Tu ni nobene tekme. V tem ni nobene dirke. Pravzaprav je zanimivo omeniti, da je vsak izmed vas popolnoma suveren in individualen, pa vendar obstaja skupna povezava z drugimi Šaumbrami po svetu. Skupna povezava (gleda v kamero) in – rad bi, da se počutijo dobrodošle – in tu je… ni kot čredni trenutek, vendar se vsi premikate skozi to nekako skupaj – neodvisni, vendar nekako skupaj. Tu ni formalnih dogovorov in, da, kadar koli želite, se lahko oddaljite od tropa. A tu je določeno udobje, ker ste skupaj študirali, v preteklosti ste šli skupaj, v Šole Misterijev, še enkrat ste zbrani skupaj v tem življenju. Torej se nekako skupaj premikate skozi. In delite, kot to zdaj počnemo, modrost in vpoglede.
Torej, pojdimo k Lisi zadaj. Oh, bila je tako… vedela je.
LISA: Vprašanje?
ADAMUS: Vprašanje je, iz tvoje osebne izkušnje, kaj je izziv, ko greš skozi prebujenje?
LISA: Da se ne moreš vrniti.
ADAMUS: Da se ne moreš vrniti. Zakaj ne?
LISA: Ko si enkrat stopil v izkušnjo dovoljevanja sebi, svoji duši, da se premakneš naprej, pa si želiš nazaj in biti z ostalimi ljudmi in početi običajne stvari kot je delati poslovne odločitve, ne deluje več.
ADAMUS: Absolutno. Dobra poanta. Teoretično bi se verjetno lahko. Lahko bi ustvaril iluzijo, da greš nazaj, a potem bi se moral resnično zdraviti z zdravili (smeh). Resnično – legalnimi, ilegalnimi, ustekleničenimi, ki se jih kadi – a res bi moral narediti zelo usklajen poskus, da se potopiš nazaj dol. To ne pomeni kot, da se kogar koli postavlja 'dol', vendar je težko. Ko se proces enkrat začne, se je zelo težko vrniti. In deli vas so, ki bodo absolutno – ki so absolutno želeli nazaj. »Zakaj sem to sploh kdaj naredil? Le kaj sem mislil?« A potem se, pravzaprav, zgodi čudovita stvar.
Začneš spoznavati stvari, ki si jih prej morda zameril ali zavračal – tvoja družina, služba, običajna narava človeškega obstoja, bolečina in trpljenje, neumni TV programi – da je bilo v njih določeno udobje in del vas se želi vrniti nazaj k temu. A bi prav tako moralo biti udobno vedeti, da je tukaj ta izjemna skupina – Šaumbre – s katero lahko deliš svoje solze in smeh, kadar želiš, a ti prav tako dajejo tudi prostor in zasebnost, ko tudi to želiš.
Odlično in to kliče po nagradi. Hvala.
LINDA: V redu … samo izberi. No, pa si.
ADAMUS: Torej, ponovno vprašanje – da ti ne bo treba vprašati me – vprašanje je, na osnovi svoje izkušnje, kaj je eden od izzivov prebujenja, John Kuderka?
LINDA: O, moj bog! John na posnetku! Vau! Če to ni super?!
ADAMUS: Kako super je to!
JOHN: Ne prav dosti. (smeh in nekaj aplavza)
ADAMUS: Dragi John, zveniš nekoliko izzvano.
JOHN: No, ali naj to ne bi bilo izzivajoče?
ADAMUS: Absolutno!
JOHN: No, potemtakem je. Oh, kaj je že bilo vprašanje? (smeh)
ADAMUS: Morda ga moram s sprejem narisati na steno. Iz tvoje osebne izkušnje, prosim deli z nami en izziv prebujenja, z domnevo, da bo milijarde, ali morda nekaj sto ljudi to na neki točki bralo.
(pavza)
LINDA: (šepetaje) Saj zmoreš.
JOHN: No, to je dobro vprašanje. Morda samo, da se zavedaš procesa.
ADAMUS: Zavedanje procesa. Misliš, izziv je, da se ne zavedaš? Ali je izziv poznavanje procesa?
JOHN: Ja! (smeh)
ADAMUS: Oboje! (smeh) V redu, morda dobiš dve Adamusovi nagradi, vendar bom dal »proces« (piše) in izziv je, da ne razumeš prav dobro – če ti lahko položim besede v usta - nerazumevanje, kaj leži na cesti pred teboj.
JOHN: To se sliši dobro.
ADAMUS: Pot in nepoznavanje. In potem bomo prav tako rekli, intuitivno, kot se boste verjetno strinjali, intuitivno nekako veste, kaj je na cesti pred vami in to je lahko strašljivo. In tako… dobro. Dobiš nagrado. (piše) 'Cesta… intuitivno védenje.' Odlično.
LINDA: Oh, ali nisi izjemen.
ADAMUS: V redu in prišli bomo spredaj sem do Gaila, samo, da vas ohranjamo v gibanju. Torej, Gail, na osnovi vprašanja, za katerega predvidevam, da je zdaj že vgraviran in vžgan v vas… da. Šlo bo, ko enkrat spregovoriš. Ne govori sam od sebe.
GAIL: Pozdrav.
ADAMUS: Lepo te je videti.
GAIL: Lepo te je videti, dragi. Ostajanje prisotnosti v Sedaj.
ADAMUS: Ostajanje prisotnosti.
GAIL: Z vsem, kar se dogaja, ob učenju, kako uporabiti, kar smo izbrali, da uporabimo…
ADAMUS: Da.
GAIL: … in ne vemo, kako deluje, ostajati tukaj v Sedaj. Ne obžalovati preteklosti, ne predvidevati prihodnosti, kar povzroča strah – lahko povzroča strah.
ADAMUS: Odlično. Odlično, kajti to je izziv. Obstaja tendenca, ko začnete vstopati v ta proces, vi – vsi vi – se odvežete od preteklosti. Začnete opuščati, o čemer je Tobias znova in znova govoril. Začnete spuščati. Zdaj ste kot balon z vročim zrakom, prosti, da raziskujete, da potujete, se razširite. Vendar je pri tem zlahka zapustiti Sedanji trenutek, še posebno, ko to ugotovite, predvsem, da niste bili kaj dosti tam. Niste domači s Sedanjim trenutkom. Drugič, Sedanji trenutek zahteva veliko stopnjo zavedanja. Ko ste v Sedanjem trenutku se avtomatično zavedate in včasih – večino časa – se v resnici ne želijo zavedati. Želijo mnogo drugih stvari, a zavedanje je včasih presilno, nekoliko težko za obvladovati. Torej, da, to je dobro.
GAIL: Mislim, da je bil moj občutek, saj smo večina nas, verjetno vsi mi v tem prostoru, izbrali, da smo rojeni v času Stare energije…
ADAMUS: Da.
GAIL: … integriranje, izstopanje iz tega ožičenja, medtem ko smo bili na novo ožičeni…
ADAMUS: Da.
GAIL: … jasno, istočasno …
ADAMUS: Da.
GAIL: … kar naredi še bolj težavno.
ADAMUS: Oh, dosti bolj težavno. Dosti bolj težavno, še posebno, če si pogledate precej ozek spekter starosti, iz katerega vsi prihajate. Bodisi, da je od 20 do 80, to je precej ozek spekter starosti in rojeni ste bili v zelo staro-energijsko zavest. Zavest, ki je imela veliko vprašanj o tem, če bi se Zemlja nadaljevala? Bi ljudje uničili sami sebe z jedrskim orožjem? Skorajda, prišli ste zelo blizu incidenta. Ali bi nekaj, kot je tisočletje sprožilo stvari? Bilo je veliko spornih vprašanj in priti sem in biti tukaj v tem času, da začnete delati temelje nove zavesti, resnično nove zavesti in potem iti skozi to na zelo osebni ravni, je najtežavnejše in vas lahko izstreli iz Sedanjega trenutka.
Torej, naj te vprašam, iz tvoje perspektive, ali večina ljudi – ne Šaumbre, večina ljudi – živi v preteklosti ali prihodnosti?
GAIL: V obeh in to je moj glavni izziv…
ADAMUS: Daj mi procent.
GAIL: … ampak to si že obravnaval v energijskem upravljanju. V procentih – vsaj 95 procentov.
ADAMUS: V prihodnosti.
GAIL: V obeh.
ADAMUS: V obeh, da, toda, kolikšen procent jih je v preteklosti? Kolikšen procent v prihodnosti? In, morda, koliko jih je v Sedaj?
GAIL: V redu, rekla bi 45 procentov v preteklosti, 45 procentov v prihodnosti in okoli 0,005 procenta ob vsakem času v Sedaj.
ADAMUS: (se smeji) Da, neodločeno!
GAIL: Ali govorim tvoj jezik!?
ADAMUS: Prihajava blizu.
GAIL: V redu.
ADAMUS: Osebno bi rekel, da je 70 odstotkov časa porabljenega v preteklosti. Okoli naslednjih, oh, največ 5 odstotkov je porabljenih v Sedaj. Ostalo, razglabljanje o prihodnosti. In prihodnost je zelo drugačna od preteklosti. Kasneje bom šel v to. Toda, dobro, hvala.
GAIL: Ni za kaj. Hvala.
ADAMUS: Da.
LINDA: Dobitnica nagrade?
ADAMUS: Da, oh, absolutno. Absolutno.
LINDA: Ne smeš gledati! To je samo navadna stvar. Hvala. No, izvoli.
ADAMUS: Hvala. Je nekako kot igranje cracker jack-a* (ameriška znamka prigrizka, ki ima v vrečki tudi nagrado).
LINDA: Nekako zabavno je.
ADAMUS: Pojdimo k Joe Engel.
LINDA: V redu, z veseljem. Kje je Joe Engel?
ADAMUS: Da … kamera … tukaj sem.
LINDA: Oh, tukaj smo. Ne, ni na posnetku. Izvoli, gospod.
JOE: Moral bi reči, da je bilo zame osebno delanje izbir, ali morda, sprejemanje posledic stvari, za katere sem lahko čutil, da so me v preteklosti upočasnile.
ADAMUS: Torej praviš, da bi bilo delanje izbir izziv?
JOE: Ja, verjetno zame.
ADAMUS: Da, no, to je dobro. Če ne izbiraš, kaj počneš?
JOE: Znoriš.
ADAMUS: Znoriš, ja. Naj te vprašam, zakaj ne bi hotel izbirati?
JOE: Strah pred neuspehom ali strah, da greš preko.
ADAMUS: Strah, da slabo izbereš, morda?
JOE: Ja.
ADAMUS: Napačna izbira? Veliko zavesti je povezane z dobrim in slabim, pravilnim in napačnim, kako svet vidi tvoje izbire. Od staršev in učiteljev in drugih si dobil kritiko, kot vsi, za njihove izbire. Torej, da, to je dobro. Torej, ali zdaj izbiraš?
JOE: Občasno delam malo umetnin.
ADAMUS: Da, toda, ali izbiraš? Umetniško delo je krasno, toda, kaj pa izbira? Čutim, kot da si se izognil mojemu vprašanju.
JOE: Široko potezno – verjetno ne delam izbir v smislu…
ADAMUS: Hvala za tvojo iskrenost. Samo za to dobiš nagrado. Celo ne za odgovor, samo za iskrenost.
Imaš prav. Še vedno je odpor za delanje izbir in še vedno je tendenca, da se stvari enostavno zgodijo. Pojdi s tokom. Bomo videli, kaj se zgodi jutri. No, lahko ti povem. Zavest je na nek način kot vreme. Za večino ljudi je zelo predvidljiva, kajti, skoraj lahko napoveš, da bo vreme jutri, kot je danes. Kar se torej jutri zgodi v tvojem življenje bo verjetno, kot je danes. Dokler ne pride nevihta, kar se zgodi približno na vsake tri, štiri dni – če vzameš povprečje. Nenadoma, torej pride nevihta in potem so vsi iz sebe zaradi vremena – nekako kot zavest.
Brez delanja izbir greš samo nekako dalje iz dneva v dan. Dan enak dnevu, dokler ne udari nevihta. In potem znoriš: »Zakaj se vse te slabe stvari dogajajo v mojem življenju?«(ena oseba se smeji). Ja, midva se smejiva. Kaj je danes narobe z njimi?
Torej se pojavi nevihta. Tam je veliko drame. No, delno pride nevihta, ker se popolnoma dolgočasite z običajnim vsakodnevnim življenjem. Na neki ravni znotraj vas veste, da ste naredili zaobljubo, da ste tukaj z razlogom, da nekaj naredite, torej je ta sunek, ki ga dobite – ta sunek v hrbet – ki pravi: »Samo naredi nekaj.« Lahko celo rečete, da je božanska volja, ki vas spravlja s človeške riti. Ja, torej… sem mislil, da je to smešno (nekaj smeha).
Torej, da hvala. Hvala.
JOE: Hvala.
ADAMUS: Toda, vprašanje. Ali boš začel izbirati?
JOE: Da, izbiram božansko voljo.
ADAMUS: Da, toda mislim izbiranje. Ja, mimogrede, tvoja božanska volja izbira tebe. Ne izbiraš ti nje. Ne vleči se za nos pri tem (Adamus se smeji).
JOE: Ja, ja.
ADAMUS: Toda govorim o stvareh v tvojem življenju. Govorim o… ali lahko nekoliko podelim, o čem govoriva?
JOE: Ja, absolutno.
ADAMUS: Res?
JOE: Ja.
ADAMUS: Z vsemi?
JOE: Daj. Tukaj sem.
ADAMUS: In s svetom?
JOE: Zakaj pa ne!
ADAMUS: Torej, ena od stvari, o kateri govoriva na najin zanimiv način, so frustracije, ki jih imaš, da ničesar ne počneš, da ničesar ne dosežeš. Globok vdih. Imaš izjemno visoka pričakovanja. Zato si prišel tako visok. Velika pričakovanja. Fenomenalni cilji. Morda nekoliko previsoki, da misliš, da ne moreš preskočiti te ovire, da misliš, da tega ne moreš doseči.
Torej, na nek način – in govorim vsem vam – na nek način si namestil ta drog tako visoko, da ga včasih niti ne moreš videti. Včasih ni načina, da bi tvoj človeški um lahko razumel, kako ga boš dosegel, torej se sprijazniš, se vdaš v neuspeh. »Tega ne morem narediti.« Skoraj je lažje reči: »Veš, sem samo… dobil sem krasne ideje, vendar je družba, ali moja karma, ali karkoli, ki me tlači in omejuje,« in potem ne narediš ničesar, ne delaš izbir.
Če bi moral začeti delati izbire, potem bi te to spravilo v zavedanje, kaj si resnično prišel sem narediti. In ne govorim o 'narediti', kot je veliko izvršilno delo, ali, da si velik pevec, vendar boš imel vsak trenutek priložnost za to, ali pa, da pišeš roman vseh romanov. Saj veš, tu je veliko čudovitih Šaumbra pisateljev, vendar iščejo veliko ribo. Iščejo kita. Knjigo bodo napisali samo, če bodo čutili, da se bodo zaradi nje ljudem tresle noge, da bodo padli na svoja kolena iz spoštovanja do napisanih besed. In, če tega ne morejo, enostavno ne bodo napisali knjige – ali karkoli že to je.
Dobil si sijajne vpoglede v delovanje energije. Razumeš energijske cikle in tokove, ker si jih preučeval, imaš strast do tega in imaš, oh, kako bi temu rekli, zavedanje tretjega očesa za to. Razumeš, kako se giblje in teče, vendar ničesar ne počneš z njo, razen, da si včasih siten. Rekel si, da lahko… oprosti, Kerri, sem jaz to rekel?
KERRI: Jaz nisem rekla!
ADAMUS: Vendar sem prosil za njegovo dovoljenje, da sem iskren. Torej postaneš godrnjav. Zakaj, Sitnoba?
JOE: Ker je vmes. Skok iz vročega, biti v…
ADAMUS: Ne. Tvoja energija je zaprta* (* zapeka) (smeh) in to bo vsakemu povzročilo, da bodo imeli slab dan.
JOE: Absolutno.
ADAMUS: Je.
JOE: Res je.
ADAMUS: Dobil si čudovito energijo. Čudovito energijo, vendar se je zavozlala in postala zelo mentalna. Veš, kaj skušaš narediti? Precej si kot jaz, da, ker skušaš mentalno priti iz svojega zapora. Mentalno skušaš najti pot ven. Ne bo se zgodilo in to ti pravim in ponovno ti govorim in zdaj je na posnetku in zdajle te morda gleda sto tisoč ljudi. Verjetno ne, a lahko bi jih bilo.
Tako potem energija potlači in tukaj si Gospod (Mister)… ne, Mojstrski (Master) fant energijskega toka, ki razume, kako vse deluje – ne matematiko tega in celo ne svete geometrije, četudi je ta zanimiva – pač pa intuitivno naravo energijskega toka. Je, kot, da razumeš energijski tok, kot inženir za tekočine razume gibanje vode, rek in drugih tekočin. Da. Vendar je vse potlačeno.
In kaj torej narediš? Greš skozi vsak dan čakajoč, da bo naslednji dan drugačen. In ni. Je kot vreme. Jutri bo enako. Dokler ne pride nevihta in potem, to je pravzaprav verjetno ena od stvari, ki zagotavlja največje vznemirjenje v tvojem življenju – nevihte. Torej jih podzavestno ustvariš, da te spravijo s tvoje r… ven iz cone udobja (smeh). Toda, hvala, ker mi dovoliš o tem govoriti tako odkrito.
JOE: In hvala za ves vpogled.
ADAMUS: Že prej sem ti povedal. Končno je… drugi ga slišijo.
JOE: Vedno sem čutil, da sem bil zelo jezen na…
ADAMUS: Si.
JOE: … nate in …
ADAMUS: Si.
JOE: … ali, da samo ne poslušam.
ADAMUS: Oboje! Ne poslušaš in potem postaneš jezen. Če bi poslušal, ne bi bil jezen. Dobil si torej velikanski vpogled, vendar ne delaš izbir – tvoje lastno priznanje – in potem se potlači in potem je enostavno tako, da bi želel kričati. So dnevi, ko niti ne veš, če želiš biti tukaj, bodisi, da to hočeš ali ne. Ti… ohhh… ne sprejmeš ljubezni od ljudi, ki ti jo skušajo dati, vključno z malim, vključno z ljubljeno, vključno z vsemi tukaj. Dobil si to pregrado in je ne sprejemaš, ker, no, ti mi povej. Zakaj? Tam zunaj so ljudje, ki bi te obupno radi ljubili. Zakaj jim ne pustiš?
JOE: Mislim, da se mogoče bojim načina… če jim dovolim preblizu, bi se bal načina, kako me vidijo, ali načina, kakršno je moje življenje.
ADAMUS: Aha. Aha. Pravzaprav, če lahko nekoliko dopolnim, bojiš se, da bi te videli, kot ti vidiš sebe. Vendar te oni ne vidijo na tak način. Ne skušajo videti hib in udrtin in poškodb in slabih reči. To ni njihova agenda. Morda je tvoja – preveč kritično samo-vrednotenje. Samo ljubiti te skušajo. Zato se morda, samo morda, lahko naučiš lekcije od teh, ki te skušajo ljubiti in si pogledaš sočutje, ki ga imajo in vidiš, če lahko to storiš zase. In potem te ne bomo klicali g. Godrnjač, klicali te bomo g. Čudoviti. Hvala (občinstvo ploska).
JOE: Hvala tebi.
LINDA: Kdo je naslednja žrtev?
ADAMUS: Nobenih žrtev ni tukaj. Oh, oh, ha, ha, ha. Če mislite, da je to naključno dejanje zadrege, ni. Ne, ne, ne, ne. Tukaj so izbire. Zdaj, kdo izbira? Kdo izbira? Sart.
Sart, ti imaš izjemno modrost za podeliti s to skupino. Torej, sloneč na tvoji osebni izkušnji, kaj so izzivi prebujenja?
SART: Ostajati pri njem.
ADAMUS: Ostajati pri njem. Pomagaj mi razumeti, kaj misliš s tem.
SART: Ostajati pri njem, namesto pustiti, da nanj vpliva služba, ali aktivnost, ali nekdo drug v tvojem življenju.
ADAMUS: Zakaj ne bi hotel ostati pri njem?
SART: Ker je drugi del udoben.
ADAMUS: Zanimivo. Dobro, odlično. Odlično. Torej, kaj bi se zgodilo, če ne bi ostal pri njem?
SART: Potem bi postal godrnjav (dosti smeha in aplavz občinstva in Adamusa)
ADAMUS: No, beda ima rada družbo, kajne!
SART: Ja, jo ima.
ADAMUS: Da, ostajati z njim (prebujenjem). Si lahko za trenutek z menoj predstavljaš, oh, če bi si vsi. Torej rečeš: »ostati z njo«, napišem »trdnost«. Če bi si samo za trenutek zamislili, sebe, da ga spustite. Ne trudite si ostati z njim. Kaj bi se zgodilo?
SART: Bolj bi užival v življenju.
ADAMUS: (se smeje) To potem zveni kot precej dobro priporočilo.
SART: Ja, res.
ADAMUS: Da.
SART: In upam, da pridem kmalu do tega.
ADAMUS: Da. Torej – in pomagaj mi razumeti, kajti pišemo knjigo in skušamo biti jasni z vsemi našimi bralci – kako je torej ostajati pri njem videti? Kaj bi naredil, da ostaneš z njim?
SART: Védenje, da si bog in, da ti ustvarjaš vse.
ADAMUS: V redu, v dejanjih v tvojem življenju.
SART: Da. V dejanjih vsak dan, vsak…
ADAMUS: Toda, kaj bi v dnevu, tednu ali mesecu počel, da bi ostal z njim? Se silil, da moraš iti na ta srečanja?
SART: Ne, mislim, da bi šel na več srečanj. Jaz bi…
ADAMUS: Bral knjige? Študiral biblije?
SART: Ja, no, pravzaprav sem po nekaj časa prenehal brati…
ADAMUS: Torej ne ostajaš z njim.
SART: Ja, ne ostati z njim. Pustil sem, da so stvari vplivale na moje življenje. Ko dobim delo, grem na to delo zelo razgret in težak.
ADAMUS: Tako je.
SART: Ker imam določene čase, ko lahko delam na svojem poslu in mu pustim, da vpliva na moje ne-bivanje, kakor koli želite to imenovati, s seboj.
ADAMUS: Tvojim duhovnim življenjem.
SART: Ja, z mojim duhovnim življenjem.
ADAMUS: Ja. To je grozno, kako pridejo te stvari na pot.
SART: Ja.
ADAMUS: Presneto! Če ne bi bilo vseh človeških aktivnosti, bi bil verjetno res duhoven (smeh).
SART: Ja. Če bi nehal kupovati avtomobile.
ADAMUS: Da. Torej, še enkrat, za trenutek si z menoj predstavljaj, če ti enostavno ne bi bilo mar za to, da ostajaš z njim, če…
SART: Ni pomemben.
ADAMUS: Če ni pomemben, ali morda, če raje globoko zaupaš vase v procesu, kot pa človeški določitvi ali včasih trmi, da naj bi počel določene stvari in morda v spuščanju in razumevanju, da nič ne more priti na pot. Nič. Naravno je. Naraven proces je v prebujenju in sčasoma gre vsak skozi. Vsako bitje bo šlo skozi. Samo malo nori ste, da greste skozi prvi ali zgodaj.
Vendar je zanimiv fenomen, da nekateri mislijo, da je to disciplina, da je to študij, ali obred, ali praksa. Večina vas je prišla v to na tak način – v iskanju ali želji po še eni strukturi. Ne eni ravni zameriti strukturi, toda na drugi ravni občutek, da je pomembno imeti neko strukturo ker potem, no, vam ni treba zaupati sebi, tu je struktura. Toda, kaj se zgodi, če samo spustite, nehate delati na tem, ker vaše delo je duhovno, ker so celo odvrnitve, dejansko vi obrnete to energijo ali zavest v 'vse je duhovno' in dejansko sčasoma tu ni nič duhovnega. Duhovnost je, po mojem skromnem mnenju, rahlo okužena beseda.
SART: Vedel sem to.
ADAMUS: Samo je. Samo je. Torej, se opravičujem, da ti jemljem čas za mikrofon.
SART: Ne, v redu je. Pripravljen sem na veliko spremembo, mislim, da to spustim. Da to spustim.
ADAMUS: Uh-oh! Uh-oh! (Adamus se smeji)
SART: Ja.
ADAMUS: To so slavne, skoraj zadnje besede.
SART: Skoraj zadnje besede.
ADAMUS: Ja. Dobro, dobro. In kakšne vrste sprememb?
SART: Oh, mislim, kot si rekel, da…
ADAMUS: Kako velike?
SART: … kjer ni pomembno.
ADAMUS: Kako velike?
SART: Ne vem. Že nekaj časa nisem naredil kaj velikega.
ADAMUS: V redu, kasneje bova delala na tem.
SART: Ja.
ADAMUS: Pred koncem naše seje, kar je lahko pozno. (Adamus se smehlja)
SART: Imam obilo časa.
ADAMUS: Torej, v redu. Hvala in nagrada zate.
SART: Hvala.
ADAMUS: Seveda. In, draga Linda, ni ti treba tako daleč teči, ker bo šel mikrofon naravnost k Bonnie.
BONNIE: Mislim, da je zame samo ostati uravnovešen. Z lahkoto pridem ven iz ravnovesja.
ADAMUS: Oh, ta mi je všeč. Ostati v ravnovesju. Kaj se torej zgodi, draga Bonnie, da te spravi iz ravnovesja?
BONNIE: No, stvari niso več enake. Stvari se spremenijo in ne vem, kako reagirati.
ADAMUS: Ko rečeš, stvari niso enake, stvari? Ti? Svet? Jaz?
BONNIE: Jaz. Govorim o sebi, kajti jaz sem ta, ki pridem ven iz ravnovesja.
ADAMUS: Ja.
BONNIE: In bojim se biti iz ravnovesja. Je kot, da niti hoditi ne morem po tleh brez občutka, kot da je zdaj drugače.
ADAMUS: Da. In kaj je ravnovesje?
BONNIE: Ne vem. Dobro se počutiti med rečjo, ki ni tako dobra in stvarmi, ki so res dobre in samo ostati na sredini.
ADAMUS: Se ti zdi, da je ravnovesje kdaj uporabljeno kot beseda ali princip za to, da imaš vse urejeno?
BONNIE: Jah, kontrola.
ADAMUS: Nisem rekel kontrola. Ti si rekla kontrola, a imaš popolnoma prav. Kontrola. Ohranjati stvari urejene, osnovna cona udobja s seboj, vendar tudi pričakovanje, da bi moral biti presneti ostali svet urejen, pa ni! Ni! Tam zunaj je kaos. Vendar, Bonnie, pravzaprav je kaos osupljiva stvar za potopiti se vanjo in z njim imaš nekaj izkušenj. V resnici ni kaosa; samo veliko energijskega premikanja je in zavesti, da je narobe razumljeno ali neznano in dragi prijatelji, kot je Joe, ki resnično razume, kaj se dogaja, a ni izbral, da s tem nekaj naredi. A tu ni nobenega kaosa. To je ta osupljiva stvar.
Kot tolikokrat rad poudarim, svet, vesolje, kreacija je v popolnem redu. Samo to je, da ne razumete čisto, kako je urejeno. Obstaja torej notranja frustracija, da bi vedeli, kako je ta red urejen, kdo ga je na začetku uredil. In v tem življenju ne boste niti razumeli v umu, vendar lahko občutite v to. Vendar si morate dovoliti, da občutite v kaos.
Postavil sem vprašanje, kaj je kaos? Moj odgovor je, je popolni kaos. Zdi se kontradiktorno, vendar je resnično ravnotežje na jedrnih ravneh kreacije, kaos. Za človeško percepcijo je kaos, vendar je dejansko v svojem popolnem redu; ne v matematičnem redu, ne v urejenosti narave ali znanosti, definitivno ne božja urejenost. Je v stanju razprostirajoče perfekcije.
To je v človeškem smislu kontradikcija, kajti teoretično perfekcija ne potrebuje spremembe. Popolna je. Torej, pa vendar se perfekcija, vsa kreacija nenehno razvija. Torej bi bila kontradikcija izrazov, ki bi se zdeli kot kaos, vendar niso, kajti resnična perfekcija in resnično ravnovesje želi stalno izkušati svojo perfekcijo in svoje potenciale. In k temu gremo danes kasneje, morda nocoj. Govorili bomo o potencialih. Torej, hvala.
BONNIE: Hvala.
ADAMUS: Potopi se v kaos. Kaos te je klical. Kaos te je povabil na nekaj zabav z večerjo in ti si šla brcajoče in vreščeče. Vendar je osupljiva stvar.
BONNIE: Hvala.
ADAMUS: Hvala. In, ko greš v kaos, razumi, da v resnici ni kaotičen.
BONNIE: Super.
LINDA: Je tukaj nagrada?
ADAMUS: Oh, absolutno.
LINDA: Samo eno, Bonnie.
ADAMUS: Naredimo torej zdaj z izbiro. Vi izberete, če želite od Linde mikrofon. Roke gredo gor.
ŠAUMBRA (ŽENSKA): Moj izziv je bilo povečanje jasnosti, ki pelje stvari kot je integriteta, jasnost na čisto drugo raven, ki kliče po akciji in to je bil izziv.
ADAMUS: Povečana jasnost. Ali lahko za knjigo uporabim svojo besedo? Zavedanje.
ŠAUMBRA (ŽENSKA): V redu.
ADAMUS: Zavedanje, jasnost. In zdaj veliko Šaumber tega nima. Čutijo skoraj pomanjkanje jasnosti. Toda ti praviš, da dobivaš več jasnosti, več zavedanja.
ŠAUMBRA (ŽENSKA): Da in vpliva na moje življenje, ker stvari, za katere sem mislila, da so čisto v redu, s to jasnostjo nenadoma spoznam, da si glede tega lažem.
ADAMUS: Ah! Kaj leži spodaj? Kaj leži spodaj in to je velik izziv in ima opravka z energijskim upravljanjem in delanjem izbir, o čemer smo prej govorili. Vse je povezano. In ima opravka s tem, da se ne morete vrniti nazaj. Tako postanete bolj zavedajoči in nato spoznate, se v prvi fazi zaveste, kar bi imeli za vse svoje hibe in laži, ki so bile izrečene. In pogledate na temno plat izkušnje, ki ste jo imeli in tam je želja, da bi postali bolj nezavedni.
ŠAUMBRA (Ženska): Ja.
ADAMUS: Po drugi strani, dajmo spregovoriti o tem drugem – pomanjkanju zavedanja. Dosti Šaumber resnično želi zavedanje, torej bom dal to tukaj kot pod-točko. Odkar imate zavedanje, kako ga dobite? Kako ste dobili svoje zavedanje? Obstaja za zavedanje na trgu zališčni lek?
ŠAUMBRA (ŽENSKA): Mislim, da je pravzaprav največja sprememba prišla, ko sem opravila delavnico Interdimenzionalnega [življenja] in zdaj tukaj ostala in se razširila v več vsega, kar sem.
ADAMUS: Torej si naredila izbiro, da se bolj zavedaš in zdaj praviš, da je to izziv?
ŠAUMBRA (ženska): Ja, je.
ADAMUS: Je, ja.
ŠAUMBRA (ženska): Za nič na svetu se ne bi vrnila in izziv je…
ADAMUS: In je izziv.
ŠAUMBRA (ženska): … da je treba ponovno obdelati odnose v mojem življenju in…
ADAMUS: Ja. In, ali je kaj, kar lahko deliš s potencialnimi prihodnjimi bralci o tem, kako dobiti več zavedanja?
ŠAUMBRA (ženska): Je nekako kot nameščanje v – tole zveni malo čudno – kot nameščanje v zelo udoben stol. Počutim se, kot, da sem sedela na robu svojega stola, da bi si preprečevala imeti zavedanje.
ADAMUS: In, ali se lahko vrnem nazak k nekaterim drugim odgovorom tukaj. Več zavedanja bi bilo ostajanje v Sedanjem trenutku. In delanje izbir bo naravno prineslo zavedanje.
ŠAUMBRA (ženska): Ja.
ADAMUS: Vendar se potem ne moreš vrniti nazaj.
ŠAUMBRA (ženska): Točno.
ADAMUS: Ne moreš nazaj. Tako, dobro. Hvala. Hvala.
ŠAUMBRA (ženska): Z veseljem.
LINDA: Dobitnica nagrade.
ADAMUS: Oh, absolutno.
LINDA: Tukaj imaš.
ADAMUS: Tu ni slabih odgovorov, le odgovori, zaradi katerih vas lahko nadlegujem. Da, Pete. Pozdravljen, Pete.
PETE: Hvala.
ADAMUS: Si danes plačal 25 dolarjev?
PETE: Da.
ADAMUS: Je vredno tvojega denarja?
PETE: Oh, neverjetno. Hvala.
ADAMUS: Da. Osupljivo.
PETE: Ja. Mislim, da je to, kar se dogaja z menoj, da vedno bolj cenim rastoče zavedanje v meni.
ADAMUS: Točno.
PETE: In, kar sem odkril… kar prihaja do zavesti je, da sta dva aspekta.
ADAMUS: Drži.
PETE: Eden, ki se je naučil in eden od tistih – ravno danes sem razpravljal o njem – izvirni greh, da sem slab in vse te reči. In potem je tukaj še eden, ki je veselje in mir in hvaležnost. In ugotovil sem, da bolj ko grem v mir in hvaležnost, to nekako odseva in mi pomaga z izvirnim grehom, tako rekoč, sebe.
ADAMUS: Vendar sem v ljudeh opazil zanimivo stvar – ne nujno pri Šaumbrah – vendar imajo ljudje radi izvirni greh. Če jim je dana izbira med vrsto zavesti izvirnega greha ali vesele, srečne zavesti, gredo bolj kot ne k izvirnemu grehu.
PETE: Da. To je bila laž. To je laž.
ADAMUS: Da, vendar jim je tudi všeč.
PETE: O, ja! In tega se zdaj zavedam o tem, kako…
ADAMUS: Veste, cerkev jo prodaja, vendar ji tam zunaj nakdo naseda.
PETE: Ja.
ADAMUS: In zaradi tega je to zelo kompatibilen odnos.
PETE: Ja.
ADAMUS: Torej, da. Toda, izziv. Kaj je izziv?
PETE: No, izziv je samo predati izvirni greh in ne hoditi v tem in prepoznati to v mojem življenju, kjer se pojavlja.
ADAMUS: Drži.
PETE: In samo biti vesel, hvaležen in ljudem izžarevati pozitiven pogled.
ADAMUS: Da. Da, zdaj, ali je izziv predati temo, krivdo,…?
PETE: Programiran sem bi, da to naredim. Vrojeno imam, da to naredim, v redu, in drugi ni to, kar sem bil naučen - hvaležnost.
ADAMUS: Potem, torej, če lahko povem s svojimi besedami, se pelješ dol po avtocesti in na desni se vije čudovita reka, ob kateri so posajene lepe vrbe ob bregu; in na levi je pet stavb, ki vse naenkrat pogorijo do tal in gasilci, reševalci in helikopterji. Kam boš pogledal?
PETE: Ja, verjetno bom najprej pogledal ogenj in rešilce.
ADAMUS: Točno.
PETE: In potem rečem: »Tole se ne čuti dobro. To mi ne služi.«
ADAMUS: Točno.
PETE: In grem potem na drugo stran, k tej lepi puščavi, goram in sončnemu zahodu.
ADAMUS: Za kakšno milijoninko sekunde in potem se vrneš nazaj k sirenam.
PETE: Ja in to izberem. In vem, da je to zdaj zame dobro. To je zvita reč.
ADAMUS: Da. Toda – in tukaj govorimo na splošno, ne le zate – a ljudje imajo tendenco, da še kar naprej gledajo ogenj, dramo. Morbidna fascinacija je pri tem. Vznemirjenje je. Akcija je. Stimulira osnovne človeške čute in je drama. In čudovita reka, ki se vije… kasneje. »Kasneje,« rečejo. »Toda ogenj se pravkar dogaja.«
PETE: Ja.
ADAMUS: Izziv bi torej bil, povzet v nekaj besedah kot…?
PETE: Izražanje svetlobe v meni.
ADAMUS: Ne ravno.
PETE: Ne ravno, v redu.
ADAMUS: Ne. Ne. Izziv. Nekdo bere to knjigo in pravi: »Kaj so izzivi, da to neverjetno…«
PETE: Odgovornost. Prevzemanje odgovornosti za moje življenje in moje izbire.
ADAMUS: Občinstvo, boljši način, da se to navede iz vaše osebne izkušnje?
ŠAUMBRA: Drama.
ADAMUS: Drama. Hvala. Hvala, da. Gre torej za pozornosti do drame, nasproti – rekel jim bom – potencialom. Da. Dobro, odlično. V redu in samo še eden. To je samo ogrevalni del naše diskusije, potem bom moral v svoje predavanje.
LINDA: Ogrevanje? V redu.
ADAMUS: Ja, tukaj. Elizabeth. Kar čutim lahko strast, ki se izliva iz tebe.
ELIZABETH: Kaj res?
ADAMUS: Ja.
ELIZABETH: Rekla bi, da je zame največji izziv, da se spravim s svojega hrbta in bolj častim to, kako daleč sem prišla, kot pa, da sem frustrirana, ker nisem opravila tega, tega ali tega. Saj veš, cenjenje tega, kar sem v vsakem trenutku, ne glede na to, kaj počnem in, da pustim, da je to perfekcija mene.
ADAMUS: Izziv je torej bil…
ELIZABETH: Ja, absolutno. Kritiziranje, namesto odobravanja.
ADAMUS: Sebe …
ELIZABETH: Ljubezen (do sebe)? Potrditev (sebe)?
ADAMUS: Dvom vase, zanikanje, kritična analiza (Adamus piše).
ELIZABETH: Ja, vse našteto.
LINDA: Sodba?
ELIZABETH: Jah, sodba.
ADAMUS: In vsega sebe in morda lahko rečemo, da je to vrednost. »Nisem vreden.«
ELIZABETH: Absolutno. Dobra beseda.
ADAMUS: In, predvsem, če bi bila vredna, bi bil bog vsako jutro na tvojih vratih s tvojim zajtrkom.
ELIZABETH: Ja.
ADAMUS: In vse bi teklo popolno v tvojem življenju in vsak bi te imel absolutno rad in bil osupel nad teboj.
ELIZABETH: Dobro rečeno!
ADAMUS: Ja, ja.
LINDA: Tole se ne tolmači najbolje. Sarkastičen si, kajne?
ADAMUS: Ja!
ELIZABETH: Ah, ja!
LINDA: Samo želim pomagati tistim, ki morajo prevesti kanaliziranja.
ELIZABETH: Oh, dobra poanta.
ADAMUS: Razumem. Torej vse te samo-smeti in, če lahko tukaj, bi rekel, da je to eden največjih težav in gre nekako nazaj k prejšnji drami, vendar je prav tako lažje gledati na svojo temno stran kot pa svetlo. Ne verjamete nujno, da je svetla stran - in ne mislim razlikovati temne in svetle, a tisti, ki to berejo, bodo – skoraj bolj atraktivna je. Vleče jih k gledanju teme in vrednotenju – »Če bi bil boljša oseba, bi bil bolj duhoven in bolj razsvetljen.« Niti malo ne.
Morali bi srečati nekatere od Velikih vnebovzetih mojstrov v drugih kraljestvih! Bili so kriminalci. Bili so krivoverci. Niso bili zvesti zakonu – nobenemu. Govorili so bogokletno z bogom in o bogu. A bili so uporniki. Morali so se prebiti ven iz tega, o čemer bom vsak hip govoril – formul. Torej, hvala. To je zelo pronicljivo.
ELIZABETH: Hvala.
ADAMUS: Pojdimo še k enemu.
LINDA: V redu.
ADAMUS:Roke poletijo gor.
LINDA: Pogumneži. Imaš izbiro?
ADAMUS: Ne, pojdi naprej. Ti izberi.
LINDA: V redu. Oh, tega še ne.
STEVE: Dobim najprej nagrado?
LINDA: Ne, najprej dobiš mikrofon. Žal.
STEVE: Mentalna zmeda.
ADAMUS: Mentalna zmeda. Da. In ti dve besedi sta v bistvu ista beseda (smeh), zato jo bomo imenovali kar »mantal«. Bili so časi, ko mental ni bil zmeden, a to je bilo davno nazaj. Ena od drugih knjig, za kateri bi rad, da jo nekdo napiše, kajti jaz imam v mislih druge, vendar, da se vrne nazaj in resnično kanalizira preteklost in atlantidsko krizo, spreminjanje uma v boga.
STEVE: Moj um bi nadvse rad vedel vse o tem.
ADAMUS: Da. Ja, bi. A, če bi pisal knjigo, bi morala priti iz tvojega srca in potem bi tvoj um rekel: »Ampak, to si zmišljuješ.« Vendar, ali si? To je veliko vprašanje in to je mentalna dilema, ki se pojavi. Velik reč. Velika reč.
Torej, dobro. Prišli smo do natanko tega, kamor sem želel, da pridemo – dvanajst – in čas je za odločitev, kdo dobi… oh, potem, ko ti bo dana nagrada. Kdo dobi pestotaka?
LINDA: Pet sto česa?
ADAMUS: V Cauldrejevem žepu imam… a dajmo najprej odločiti, kdo ga dobi. In jaz osebno bi bil počaščen, če bi z njim nagradili Joe-a za njegovo iskrenost. (odobravanje občinstva in aplavz). Petstotak – iz Madžarske. Da. (smeh). In, če bi to podržal pred kamero, prosim. Dvigni ga gor… ne, pridi sem čez.
LINDA: (Joe-u) Tvoja torbica za okoli vratu izgleda dobro.
ADAMUS: In rečeno je bilo, da je na njem podobnost z mojo podobo. In, če bi našli način, da bi tudi to projicirali sem gor. Še naprej drži pred kamero. (slika se pojavi na platnu in Šaumbra reče: »Ahhh!«) Hvala. Pametno ga porabi.
Hvala. Torej… (aplavz občinstva) In Lindo je tako skrbelo, da oddajam posestvo.
Premikanje nekaj energije
Naredimo torej – hmm, toliko stvari, da se pogovorimo o njih – toda, dajmo za trenutek narediti energijski razvojni odmor, preden se potopimo v temo. Imejmo malo glasbe.
LINDA: Prosim.
ADAMUS: In imejmo malo odpiranja glasu. Torej, Hannibal, če bi, dobil si devet minut.
HANNIBAL: (zapoje) Devet minut!
ADAMUS: Devet minut!
HANNIBAL: Devet minut. V redu. In, ker tu sploh ni nobenega časa, dajte vzravnano sedeti in globoko vdihniti. Najprej bomo začeli tako, da bomo položili roke na obraz… in mrmrali, z usti naprej (občinstvo se pridruži). Hmmmmmmmmmmm.
Zelo visoko. Tako visoko, kot lahko. Hmmmmmmmmmmm. Mrmraje. Usta naprej, kot ptič, kot ptičji kljun. Hmmmmmmmmmmmmm. Ali lahko čutite vibracijo? Lahko čutite vibracijo lobanje? (položi roke na glavo)
Hmmmmmmmmmmmmmm. Glasneje. Glasneje. Dihajte globlje. Hmmmmmmmmmmmmm.
Roke tukaj (ob straneh obraza) Ah-h-h-h-h-h-h-h-h-h-h-h! E-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e!
E-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e! Kot spirala. Višje, višje, višje!
Pokazal bom – e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e – in nazaj dol, gor v glas glave. Samo uporabite glas glave, ne pojdite nižje. Veliko ljudi hoče ostati samo v prsnem glasu. Mi želimo po glas glave. V redu, velik vdih. E-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e!
Kako se to čuti? Dajmo ponoviti. Velik vdih. E-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e!
Kaj pa Ha! Ha! Ha! Morate odpreti usta. Najprej morate odpreti usta. Velika usta. Brez zadrževanja. Ha! Ha! Ha! Ha! Izrazi. Izrazi. Ha! Ha! Zelo hitro. Ha! Ha! Ha! Ha! Ha! Ha! Ha!
Vstanite, vstanite, vstanite. Roke na trebuh in najprej odprite usta pritisnite in nato glejte mene, glejte mene. Ha! Ha! Najprej odprite usta. Ha! Ja! Ha! Ja. Ha! Ha! Ha!
Dajmo glas O. O-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o. Z rokami. O-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o. Višje! O-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o. O-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o.
E-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e. Odprta usta. E-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e-e.
Dajmo A-a-a-a-a-a-a-a-a. Dajmo U-u-u-u-u-u-u-u-u. Dajmo O-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o. In A. A-a-a-a-a-a-a-a …
Zdaj boste peli ena, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem. Dobro, gremo. Ena… Ekstremno! Pretirano, pretirano, pretirano, pretirano. Nezaslišano. Dober vdih in E-n-n-n-a…
Če začnete tako visoko, do kam boste šli? Začnite nizko. Dober vdih in gremo e-e-n-n-a-a…
Dober vdih, D-v-a-a-a-a-a…. T-r-i-i-i-i-… Š-t-i-r-i-i-i-i… P-e-e-e-e-t… Š-e-e-e-s-t… S-e-e-d-e-e-m. Odpri usta!
Nekateri nimate odprtih ust. Naredite »sedem«. SEDEM!! Bodite nezaslišani, ekstremni. Dajte no. S-e-e-d-e-e-e-m… O-o-o-s-e-e-e-m.
Najlepša hvala! (občinstvo ploska) Hvala. Zdaj lahko sedete. (Hannibal se poudarjeno zasmeje in občinstvo ga oponaša)
LINDA: Hvala. Hvala! To pa je glas, kajne?! Vau.
Cona prebujenja
ADAMUS: Drage Šaumbre, prejšnji mesec smo govorili o tej konvergenci ali o tem prihajanju skupaj človeške in božanske valovne oblike. Razumljivo, preveč poenostavljam, kajti tu je še veliko drugih valovnih oblik, ki v tem prisostvujejo. Toda, kot se spomnite, smo govorili o tem, da ima božansko tok, ima ritem, v katerega lahko sežete in človeško ima svoj lasten tok in ritem. In ta dva imata včasih čudovit ples, ki ga plešeta skupaj.
Vrneta se nazaj skupaj, nato gresta proč na svoje lastno potovanje in se vrneta nazaj. In vsakič, ko prihajata bližje drug drugemu, delita svoje izkušnje, delita, kaj se učita. Tako, kot medtem, ko zdajle tukaj sedite, del vas se uči in izkuša, tu je vaša božanskost, ki je prav tako v drugih kraljestvih, ki se uči in izkuša. Čudovit ples je. Naraven ples je.
Slej ko prej se ti elementi odločijo, da pridejo skupaj in to se pravkar dogaja. Te valovne oblike se torej na neki točki križajo in nato samo izvedejo skupaj večni ples, znova in znova in znova. Ta točka tukaj se imenuje »X« točka, ali prebujenje, ali cona in tukaj ste. Tu ni dosti ljudi. So nekje tukaj zadaj, v tem, a tukaj ste vi.
Tobias je v delu, ki ga je opravil z vami v preteklih letih – pravzaprav v vekih, vendar v preteklih letih – izvajal ta ples z vami in vas pripeljal v to zgodnjo cono prebujenja. Če nič drugega, vam je dal ponovno zagotovilo, da ste božanski, da niste zmešani. Pomagal vam je ublažiti nekaj ran, ki ste jih utrpeli med potjo – ki jih je človeško utrpelo med potjo. Pomagal vam je pogledati v prihodnji potencial, ki bi vas pripeljal do te točke na način, ki je bil tolažeč in pomirjevalen in, kjer lahko vidite v svoje prihodnje potenciale.
Pomagal vas je torej pripeljati sem in naredila sva predajo in rekel je: »Adamus, od tukaj prevzemaš ti, kajti jaz se vračam nazaj noter. Tole bom obšel (valovne oblike). Vračam se nazaj noter, da bom s Šaumbrami v tem (»X« točka), da delam z njimi na zelo drugačen način.«
Torej, in o tem smo nedavno nazaj govorili z drugo skupino, vendar tik, preden pridete v to cono (»X« področje), ljudje postanejo zelo, zelo nepredvidljivi, če bi povečali to, preden pridete v »X« točko. (Adamus riše nazobčeno valovno obliko). Postane zelo blodnjavo.
Duh – vaša božanskost – se odzove z zelo zanimivo obliko sočutja, zelo zanimivim odsevom vas. Ko greste ekscentrično, ven iz izkušnje in imate prav tako sočutje in razumevanje, skozi kaj greste, gre prav tako tudi on (duh) ekscentrično (Adamus riše še eno nazobčeno valovno obliko) in se odloči, da vam ne sledi pri vašem natančnem vzorcu, pač pa, da gre ven v sinhronost z vami. Ko frekvenci delujeta skupaj na isti ravni, je to čudovita, čudovita glasba. Če ne, je obupno. Se čuti grozno.
A v tem je smisel. To ni narejeno z nobenim zlobnim namenom ali neumnostjo s strani božanskosti in večinoma ne s človeške strani, kajti to – da poenostavim – ko je (vzorec valovne oblike) ven iz sinhronosti ali ven iz faze, je tu zelo močna želja, da se ga privede nazaj v fazo – toda ne v staro fazo, ne v stare vzorce. In to, v tej nepredvidljivi coni tik preden se pride v cono »X«, ta dva ekscentrična vzorca na nek način komunicirata drug z drugim – ne z besedami ali zvokom – vendar komunicirata, rekoč: »Pojdiva na naslednjo raven. Narediva drugače. Namesto samo te stalne plime in oseke, tega nenehnega, nekakšnega labodjega plesa, prinesiva skupaj.«
To ekscentrično obnašanje da, dajmo reči, energijo ali zagon, da pridete do točke, kjer ste pravkar – do prebujenja. In ni mi preveč všeč izraz »prebujenje«, sliši se, kot, da ste bili na smrt otrpli, vendar nikoli niste bili. Samo ustvarili ste različne ravni zavesti in pravite: »Dajmo zdaj te odpreti.«
Veliko zanimivih stvari se dogaja tukaj in skupaj, pri skupnem delu s Šaumbrami po vsem svetu, bomo pisali in govorili o tem, kaj se zgodi v ekscentrični coni in kaj se potem zgodi, ko enkrat pridete sem (»X« cona). Ali ne bi bilo zanimivo in koristno, če bi bilo tam nekaj za vas, kar ne bi bilo neko filozofsko sranje…
ŠAUMBRA: Ja!
ADAMUS: Hvala … kar ne bi bila teorija, kar ne bi bilo, da nekdo samo skuša prodati milijone knjig, da nekdo samo skuša sebe narediti veličastnega in gurujskega. Ali ne bi bilo dragoceno, če bi to nekdo razgrnil, ne z vsemi podrobnostmi, seveda, vendar bi rekel: »Nekako to se dogaja. Imeli boste svoj način izkušanja tega, a nekako to se dogaja.« In to počnemo.
To je eden večjih razlogov, zakaj ste prišli na Zemljo, zakaj ste ostali tukaj na Zemlji in zakaj čutite to povezavo s Šaumbrami. In to bomo naredili na enostaven, lahko razumljiv, nič bleščeč način. Postavili bomo v izraze, ki jih ljudje lahko razumejo. Zakaj postaviti v neke ezoterične, teološke izraze, kjer nihče na razume, kakšno šaro berejo? Poenostavili bomo, ker, saj veste, mi to lahko storimo, ker ste šli skozi izkušnjo in nočete narediti še bolj zapleteno, kot je bilo. In bilo je dovolj zapleteno. Torej imamo klic po enostavnosti.
Kaj se torej zgodi v tej (“X”) coni? In, mimogrede, videli boste, da je tu razlika v ekscentrični coni nasproti »X« coni. Deset let ste bili v ekscentrični, zdaj smo v »X«.
Formule
Kaj se torej tu zgodi? Kaj se zgodi tukaj? No, številne stvari. Formule (obrazci) ne delujejo in formule so tiste stvari, ki ste jih izumili, male formule za vaše človeško življenje. Enostavno ne delujejo več. Ljudje in celo angeli živijo po formulah – čedni mali predpakirani sistemi prepričanj, kot je, iti v trgovino na oddelek z zamrznjeno hrano, vendar je to resnično nestimulativna sekcija prepričanj in grabijo stvari s polic – formule, kako živijo.
Zdaj, nekatere formule so primerne. Formula za vožnjo vašega avtomobila je nekakšen skupni dogovor. Vendar večinoma ljudje postanejo tako ujeti v formule. Kako se obleči? Saj veste, to je formula. Veliko različnih formul je, kako naj bi jedli. Vendar imajo ljudje predpisana pripričanja. Imajo rutine in navade, ki jih znova in znova in znova ponavljajo, da skušajo z njimi dobiti občutek reda v življenju, vendar v resnici ne čutijo, da je tu kakšen red. Skušajo narediti red, vendar vedo, da ga ni. Je kot bi skušali pograbiti listje v vetrovnem neurju. Enostavno ne bo delovalo. Toda formule dajo udobje.
Formule so bile razvite daleč nazaj tu čez (pred-prebujenje), mislim življenja formul in zdaj ste prišli do sem (»X«) in ne delujejo. To daje vtis, da človek razpada. (Adamus riše 'padlo' figuro). To daje vtis, da se vse sesuva in človek pada skozi neko brezno, ne vedoč, če si bo sploh kdaj opomogel. In to niti malo ni res. Absolutno ne drži. Samo čuti se tako in včasih tako doživljate, vendar je del izkušnje.
Formule torej ne delujejo in verjetno ste to v svojem življenju ugotovili. Skušali ste se vrniti k starim formulam, starim način opravljanja stvari in ne delujejo.
Zdaj, naravno, naslednji korak je skušati ustvariti novo formulo! Absolutno! Absolutno. Tu je torej obupen poskus, nekako skrajno obupen poskus iskati, skušati najti novo formulo, novi proces in proceduro. In, mimogrede, pri tem ste šli vsi skozi zlom formul ali se še vedno nekako destrukturirajo, da je energija lahko prosta. Energija konec koncev noče biti ujeta v formuli. Je zelo prosto tekoča. Joe to ve.
Toda, um obupno poskuša ustvariti novo formulo. In potem daste nanjo fensi bleščeče besede in jo boste imenovali »Nova energija«. No, pa je? Ali pa je to samo ista stara formula nekoliko bolj urejena in z novim danim nazivom? Ja. Ja, kajti tu so… dajte mi za tole malo širine, vendar na splošno ni novo energijskih formul. Za tem je fizika, kajti Stara energija se pravzaprav odziva na formule. Kar je bilo narejeno včeraj, je lahko danes ponovljeno in potem to samo ponovite in izpopolnite in naredite znova in znova, dokler ne greste v krizo in kaos. Vendar je bila Stara energija večji del vibracijska in napovedljiva. Če zlijem vodo na Davida, česar ne bom storil, no, so tu predvidljivi odzivi.
Nova energija večinoma ne more biti omejena na formulo, ker ni vibracijska. Ni vzorcev. Ker lahko naredite enkrat, to ne pomeni nujno, da lahko to ponovno naredite. Torej se zdi, da je zelo kaotična, Bonnie, vendar ni. Ni. Je pravzaprav precej lepa. In, ko se bolj in bolj potopite v Novo energijo, boste spoznali, no, da je lepa.
Ne potrebujete formul. Ne potrebujete procesov in procedur. Če je bil kakšen proces vpleten v Novo energijo pri delu s Staro energijo ali drugo Novo energijo, je ta proces neločljivo povezan z njo. Ni treba, da je ustvarjen, ali izdelan, ali analiziran. Proces je neločljivo povezan z njo. Vendar se spreminja, zato um postane zmeden. Videti je, kot, da vse razpada, vendar ne. Restrukturira se, preden se ponovno zgradi. Formule torej ne delujejo.
Kar tudi imate, je, čemur rečem 'Gabrielov sindrom'. Kaj je to? Ko ste v tej coni tukaj, ta trobentasti prostor… vendar je to vaša trobenta. Nekoč ste se odzvali Gabrielovi trobenti in to pogosto obžalovali (smeh), klic, da pridete na Zemljo, klic iz angelskega kraljestva, da pridete in delite to osupljivo izkušnjo na Zemlji. Mislim, da so to napisali neki oglaševalski angeli, ki so to nekoliko podcenili, toda… (smeh). Ja, »Pojdite pogledati svet!« (Adamus se smehlja). Je izvorni »Poglejte si svet' podeljenih potovalnih brošur.
Gabrielova trobenta je trobila in trobi. In – (smeh) to je bilo smešno – in pridete na Zemljo, da prevzamete vse te izkušnje. No, ko pridete do te točke tukaj, imate svojo lastno Gabrielovo trobento, ki se odvija znotraj. Je klic vsakemu vašemu delu, da se integrira. Ta (»X«) je pravzaprav integracija – vaših aspektov, preteklih življenj, prihodnjih potencialov, nedoživetih preteklih potencialov – je vsak del vas in, očitno, božanske in človeške valovne oblike, ki zdaj prihajata skupaj.
Imate torej to dogajanje in ustvarja veliko tega, kar bi se zdelo kot, da je kaos, veliko hrupa. Nenadoma se vsi naenkrat vrnejo domov in del vas ni tako prepričan, da želi vsakega nazaj doma. Nekako ste uživali, da imate dom zase – z drugimi besedami, pomanjkanje zavedanja – a zdaj se vsi vračajo nazaj domov. In niso le na obisku. Ostajajo. Vendar je to dobro, ker se integrirajo. Vso to energijo prinašate nazaj v svoje življenje.
Vse to se vam torej dogaja in potem se globoko potopite noter. O tem smo že prej govorili v nekaterih drugih izzivih. Včasih postane obsesivno in postanete preveč kritični, preveč dvomite vase, sebe in tudi druge preveč kritizirate. Za metafizike obstaja tendenca, da želijo vsakega analizirati, ker potem tistega določenega dne ni treba tako močno analizirati sebe. A želijo vsakega analizirati. In ne govorim samo o analizah programske opreme, mehaničnih, znanstvenih ali matematičnih stvareh, pač pa analiziranje človeškega vedenja.
Tisti … (Adamus se smehlja) Saj poznate tiste – oprostite, če pri tem stopam čez mejo – toda, tisti, ki postanejo svetovalci in psihologi, so tisti, ki so natanko tukaj (kjer sta valovni obliki nazobčeni in ekscentrični). Morda so najmanj primerni, vendar morda empatični, da analizirajo in svetujejo drugim, ker so v nepredvidljivi coni in nimajo pojma, kaj se dogaja – »Vendar se prav prija pogovarjati danes raje o tvojih problemih, kot pa o mojih.« Ni bilo mišljeno, da koga užalim, vendar se dogaja.
Tukaj torej v tej (“X”) coni je globoka potopitev od znotraj. Je potopitev v samo-odkritje. Je potopitev, da vidiš, kaj se dogaja. Je potopitev, da odpreš zavedanje, vendar vodi k veliko dvoma, k prekomerno kritični analizi in postane obsesivno. Postane vaša prva jutranja misel in zadnja večerna. In mnogokrat prinesete to obsesivno analiziranje med spanjem čez na našo stran in – uh! Zanimivo je…ne!
V analiziranju pride do točke, kjer se mi zdi, da je Tobias odlično povzel – »Briga me!« Ne, rekel je: »Ni pomembno.« (smeh) Ista stvar. Ista stvar, kjer samo poveš, koliko lahko analiziraš? Koliko se lahko osredotočaš na vse slabe, poredne stvari, ki si jih naredil v preteklih življenjih in v tem življenju? Kako zelo greš lahko v temno stran dogodka, ki se je zgodil? Mislim, da sem vas povabil, da si pogledate druge potenciale, ki jih niste nikoli pogledali glede nečesa, kar ste storili ali, kar se je zgodilo… Nisem te izbral (Hannibalu), samo tvoja ogrlica mi je všeč. Pravzaprav si izgubil tega kolega (dosti smeha, ko Adamus sname Hannibalovo ogrlico in si jo nadene). Da, hvala. In bolje izgleda na Cauldreju! (Adamus se smeji) Torej, ni nič sveto? Ne, ne, ne.
Greste torej v globoko potopitev čezmernega analiziranja in se nagibate k temu, da se tam zataknete in potrebujete nekoga ali nekaj, da pride po poti in vas strese ven in reče: »Bilo je zanimivo, vendar, zakaj ne pogledaš na drugo stran dogodka, ki se je zgodil, ali na drugo stran te slabe stvari, ki si jo nekomu drugemu storil?« Tisoče in milijone drugih potencialov je, ki so prav tako resnični kot ta, ki se je tukaj odigral in je zelo resničen. Zakaj si tako ali tako ne greš pogledati svetle plati stvari ali druge strani? Zakaj postati tako obseden z dramo in temo?
Torej, drage Šaumbre, na tem ste prav zdaj. Sredi tega ste in vsake toliko je absolutno depresivno. Ja, je, to moram priznati. Včasih se sprašujete, kaj ste kdaj storili, da si zaslužite to. Včasih je za vas absolutno stimulativno, poživljajoče in osvobajajoče. In včasih so razsvetljenja tako preplavljajoča, da postanete pohlepni za še več razsvetljenj – in potem skušate študirati in delati na njih in vse drugo in nato nekako ponovno zapadete v rutine. A na tem ste. Tu je – ne želim reči dobra novica, vendar se stvari razvijajo. Mislim, da je to dobra novica. Stvari se razvijajo.
In, ponovno, poenostavljamo zelo tragično in epsko človeško potovanje. Z drugimi besedami, pravimo, premaknimo se onkraj. Spustimo se do tega.
Kaj storiti?
Kaj torej lahko storite, ko ste prav tukaj (v »X« coni)? Kaj lahko storite? Govorili smo o problemih. Kaj lahko storite?
Tukaj smo torej… pravzaprav, bom še enkrat narisal diagram tega. Dovolite mi, da porabim še nekaj papirja. Kot mnogi od vas veste ali ste razumeli, imate stvar, imenovano Merkaba (Adamus riše). Merkaba. Ta je predstavljala mnoge, mnoge različne stvari. Vedno sem ji rekel dragulj z mnogimi ploskvami – če si to predstavljate kot tri ali osem dimenzionalno – da jo lahko pogledate z vseh različnih kotov. Toda pri takole ležeči lahko rečete, da je bil eden moški in drugi ženska. Torej, ta del moški, ta del ženski, ali svetloba in tema. Bile so različne komponente, ki so se mešale med seboj. To je prav tako lahko predstavitev človeškega in božanskega. A to ste bili.
Zdaj spet dobim brco – še enkrat, pa ne, da sem kritičen, pač pa opazovalec – vedno so me zabavali tisti tečaji, ki so učili, da zasučite en del svoje Merkabe v eno smer in drugi - tega niti ne morem storiti, tako zmedeno je – del v drugo smer. Kot, da boste iz tega ven dobili kaj drugega kot vrtoglavico, slabost, ali celo še več zmede? Ne gre za to, da jih zavrtite. Mislim, vrtenje svoje energije je kot drama, zavrteti jo, da dobite malo naboja od nje, toda potem ste takoj nazaj približno tam, kjer ste bili prej. Zato bom ponovno narisal diagram.
Ta ločena elementa sta končno prišla skupaj (Adamus riše)… Cauldre, tole ni preveč dobro risanje. Tole bomo še enkrat narisali. Spomnite se našega izvornega simbola za vas (krog s piko na sredini) in ta dva elementa prideta skupaj, nič več Merkaba, pač pa zdaj Nova energija. Vsak trenutek bom šel v to v naslednjih 13 minutah, ki so nam ostale.
A tukaj ste v »X« coni in vprašanje je, kaj torej prav zdaj lahko storite? Kaj lahko storite, medtem, ko ste tukaj? Zdaj veste, da se izide, ker se je vaš božanski/človeški, moški/ženska, vsak drug dualističen del vas začel spajati nazaj skupaj. Vendar so v tem kritične sestavine zaupanje (Adamus piše) in mimogrede, zaupanje ni slepo. Tudi besede 'vera' ne bom uporabil v tem – vera v kaj? Pač pa zdravo zaupanje vase – ne slepo zaupanje, pač pa zdravo zaupanje – zahteva ali vam namiguje, da se resnično odprete, da pustite, da te formule izginejo.
Zdravo zaupanje, da greste skozi proces, ki je zelo primeren in končno ne bo več proces. Proces propade. Zaupanje, da ste tudi vi bog, a ne bodite do tega neumni ali slepi. Naj vaš človeški del, vaša človeška zavest resnično, resnično občuti v to. Se vam zdi prav za vas? Se vam zdi prav, da se odprete svoji božanskosti? Ali je čisto tako kot prazna stena? Ali je kot veliko brezno, ko se odprete temu, da zaupate svoji božanskosti? Če je, globoko vdihnite. Nobene naglice ni tu. Tu ni nobene tekme.
Kar pravim je, da mora biti zaupanje resnično. Zaupanje v svojo lastno božanskost, vase, mora biti resnično. Ne morete ga proizvesti, ne morete ga zmanipulirati in pravzaprav, to zaupanje resnično ne more biti sistem prepričanj, kot ste sistem prepričanj poznali v preteklosti; z drugimi besedami, samo neka čedna mentalna struktura, na katero se lahko obupno obešate. Zaupanje mora biti zelo resnično.
Ko to raziskujete, se torej vprašajte, kajti zaupanje je eden od ključev – zaupanje sebi. Ne Njemu (kaže navzgor) ali Njej, ne duhovnim vodnikom, ne guruju, pač pa samo sebi. Osemkrat podčrtano, krepko, s klicajem »samo«. Samo! sebi! Niti ne lepemu rožnemu vencu, ali kristalom, ali mantram ali čemur koli drugemu. Zaupanje mora biti resnično. Ne mi reči: »V redu, Adamus, zaupal si bom,« in potem odkorakati od tukaj nazaj v nezaupanje sebi.
Lahko se povabite, da izkusite zaupanje vase. To izkušnjo lahko prinesete v svoje življenje. Premakniti se moram naprej, postaja kasno.
Torej, zaupanje. Naslednje, sočutje (Adamus piše). Sočutje je tukaj tako pomembno – do sebe. Nekateri bi mu rekli odpuščanje, na nek način. Sočutje je sprejemanje vsakega dela sebe, ker imate vse te aspekte, dobili ste vse te dele in koščke, ki se vračajo nazaj. To sočutje morajo čutiti. Je dobrodošlica, da so doma. Ne more biti narejeno. Z drugimi besedami, ne morete samo reči: »Sočuten bom,« in potem odkorakati domov in se začeti napadati, ali si govoriti, da ne morete še takoj do njega, dokler ne izboljšate stvari v sebi. Sočutje mora biti iskreno.
Sočutje, kot vam lahko povesta Aandrah in On, je lahko zahtevna stvar. Ko greste v sebi v prostor sočutja, bo to prineslo na dan vsa vaša vprašanja, zakaj niste bili sočutni. Vse, kar ni bilo posočutnjeno… (smeh zaradi Adamusove nove besede) bo prišlo na dan. Vsaka rana, vsak zlomljen aspekt, vsak zloben, temen, beden aspekt bo prišel na dan, kajti konec koncev želi vaše sočutje, a v resnici ne verjame vašemu sočutju. Torej, še enkrat, gre za to, da ste resnični s seboj.
Sočutje je, da si sposoben pogledati najslabši incident v svojem življenju, najslabši in si zmožen – vedno ste ga gledali od tukaj (obrnjeni naprej) – da si se zmožen sprehoditi okrog druge strani tega incidenta in ga pogledati od tukaj (obrnjeni nazaj). In ne govorim o tem, da v njem vidite neko lažno dobroto, pač pa govorim o tem, da ga resnično občutite, resnično razumete. Ne postanite mentalni, pač pa, da resnično razumete, kaj se je v resnici zgodilo v tem incidentu in z drugimi vpletenimi, če so bili tam. Kaj se je resnično dogajalo? Nanj ste gledali samo z ene perspektive in ploskve. Če želite resnično imeti sočutje, čustveno in z občutkom, se sprehodite naokoli do vsakega vogala kot opazovalec in si dovolite izkusiti.
Dolgo časa ste s seboj nosili križ – veliko križev. Poglejte si križ. Križ ni bil ta, da se nanj pribije; križ je bil sečišče božanskega in človeškega natanko tukaj – »X« ali križ. Poglejte torej nanj s te perspektive. Torej – v to bomo šli bolj v naši naslednji diskusiji – a nekaj stvari v naših zadnjih trenutkih.
Svobodna volja & božanska volja
Nekaj stvari. Prejšnji mesec sem rekel: »Ali imajo ljudje svobodno voljo?« Ne. Morda so jo na neki točki imeli, vendar so se ji skozi svojo svobodno voljo odrekli. Odrekli so se ji. Dali so jo mnogim drugim stvarem.
V tej coni, »X« coni, h kateri se vračamo, se od vas zastavlja vprašanje. Tukaj (»X«), je svobodna volja, da uporabim vašo definicijo, vendar suverenost – svobodna volja – lahko prinešena nazaj, znova obujena. Spet imate lahko to orodje, a mora biti iz zelo zavestnega priznanja vaše božanske volje. To vam bo dalo nekaj za preudarjati za naslednji mesec. Svobodna volja se vrne k človeku, ko človek zavestno potrdi svojo božansko voljo.
Božanske volje se ne sme zamenjati z usodo ali nekim oddaljenim bogom. Božansko ste vi in zatorej ste ta volja, ta valovna oblika, vi. Ko človek prizna svojo valovno obliko kot božansko, ko pride do te »X« točke, se svobodna volja vrne. Ko je suverenost sprejeta in spoznana, se bo resnična svobodna volja glede vsega – glede vsega, kar se vam bo zgodilo – absolutno vrnila nazaj.
Torej v odgovor na vprašanje, ljudje so imeli svobodno voljo… tam nazaj gor. Angelska bitja so imela svobodno voljo. Odrekla so se ji. Odrekla so se ji. Ta zavest je bila prinešena na Zemljo in ljudem je bilo rečeno, da imajo svobodno voljo, a nihče ni podvomil o njej. »Če imam svobodno voljo, zakaj moram umreti? Če imam popolno svobodno voljo, zakaj ne morem narediti tega in tega in tega? Če imam popolnoma svobodno voljo, zakaj moram še vedno vztrajati z zakoni in strukturami in formulami?« Vidite.
Torej, ne, ljudje je nimajo, toda vi, dragi moji prijatelji, lahko integrirate božansko voljo, svobodno voljo nazaj v Jaz-sem, kjer ni nič več razlikovana. Jaz-sem je vse. Na tej točki ne potrebujete svobodne volje. Niti božanske volje ne potrebujete. Ti dve prideta skupaj in postaneta Jaz-sem.
Nova energija
Oh, zmanjkuje nam časa in želim izvesti določene vaje, tako, da to ni samo dolgo, razvlečeno predavanje o naravi realnosti in kam ste namenjeni za tem.
Sedeči tukaj v »X« točki… oh, tako malo časa. Prosil bom za privilegij ali pa bom plačal zanj, če bo treba? Cauldre bo moral plačati.
LINDA: Vse je v redu. Vse je v redu.
ADAMUS: Nekaj več minut čez peto potrebujemo.
LINDA: Ugodili ti bomo.
ADAMUS: Torej … in pohitel bom skozi to. Vrnili se bomo k temu naslednji mesec.
Predvsem, globoko vdihnite. Predvsem moram vzeti svojo žogo ven (Adamus vzame ven rdečo žogo). Torej, zdaj, Nova energija. Spregovorimo za trenutek o tem in potem bomo šli v potenciale.
Stara energija, stara zavest, sta bila dva ločena elementa. Imeli ste zavest, kot smo o tem znova in znova in znova govorili. Imeli ste zavest, predstavljeno s tem (Adamus riše krog s piko) in imeli ste energijo, ki jo je ustvarila vaša želja, da greste nazaj Domov, ki je prišla v zavest (Adamus riše) – energija, zavest – da ustvarite realnost, da manifestirate, tako, da zavest lahko izkusi sebe. Bili sta dve ločeni komponenti – zavest, energija.
Ta stvar, ki ji rečemo Nova energija je zelo drugačna, ker – da uporabim žogo kot primer – ni zavest in ni ločen element energije. Nova energija je dobesedno integracija zavesti in energije skupaj v istem paketu. V istem paketu.
Zavesti torej ni treba vpoklicati energije, da jo podpre. Jo že ima vgrajeno. To bo poskrbelo za dosti kasnejše diskusije. Je že tam. Zato je nova. Nikoli še ni bila tam, vendar tudi deluje na zelo nov način. Popolnoma nov operacijski sistem. Torej imejmo to v mislih. Pojdimo k naslednjemu koraku.
Potenciali
Tukaj ste v »X« coni in rečete: »Kaj sledi?« In to je res zelo dobro vprašanje. »Kaj sledi? V tem sem. Osupljivo je, zanimivo je, toda – prosim lepo! – kam gremo od tu?«
Kamor gremo od tu je, da začenjamo iti v potenciale. Potenciali pravzaprav niso v prihodnosti. Sliši se, kot, da bi bili. Sliši se, kot da bi bili nekje proč na neki ravni črti tam doli, vendar niso. Potencial za kar koli zunaj te neposredne izkušnje, je že prav tukaj. Zelo, zelo malo ljudi si dejansko predstavlja potenciale. Čakajo na usodo. Del problema je bilo torej pomanjkanje domišljije. Ko ste šli določeni od vas v potenciale prihodnosti, postanete analitični. Želite izvesti zelo urejeno, ali naredite z zelo omejeno človeško perspektivo. Z drugimi besedami, predstavljate si neznatno. Izpuščate večino potencialov, skoraj vse potenciale. Ne dovolite si občutiti vanje.
Poleg tega, da je tam še ta novi potencial, ki ste ga čisto spregledali, ker gledate za nečim, kar je bilo nekako kot stari potenciali. Nekoliko zavesti, k temu dodaj nekaj skodelic energije, pomešaj skupaj in upajmo, da uspe. Osupljivi potenciali so prav tukaj, prav zdaj, na voljo vam za vaš »kaj sledi«. Osupljivi potenciali in nekaterim bi rekli Stara energija, nekaterim zelo Nova energija. A to so vaše izbire. So polje, iz katerega morate izbrati in je skoraj neomejeno.
Tja ne morete skozi svoje možgane in to je še en od tistih elementov nazaj, ko smo v glavnem govorili o simptomih… (Adamus obrača liste). Rad to počnem s papirjem. Eden od drugih elementov je mental – tendenca, da si mentalen – toda um tukaj (»X«) ne deluje, ali ne tako, kot mislite, da bi moral. Ko ste v tej točki tukaj, vsaka stvar podere um.
Kot kreatorji se torej nagibate k temu, da rečete: »Raziskal bom svoje potenciale.« No, najprej, ne pojdite tja ven. Natanko tukaj so. Drugič, pustite si raziskati. Ne mislite nanje; raziščite jih. Občutite vanje. Leta vam je Tobias govoril o občutkih nasproti razmišljanju in po prstih ste šli v to. Potopite se v to. Nimate veliko za izgubiti. Resnično si pustite iti in občutiti vse potenciale, ali toliko, kot jih želite.
Kako se občutek čuti? No, ali resonira? Ali se ga čuti, kot, da je resnično vaš? Je nekaj, kar bi radi doživeli v svojem življenju? Ni vam treba postati nadroben ali dobeseden, govorim samo o občutenju. Vse te potenciale si predstavljam kot mehurčke, ki zdajle lebdijo okoli vas in začenjate potovati vanje in iz njih. Občutite jih. Ni vam še treba čisto izbrati, zate se ne bojte občutenja. Ali se ga čuti dramatično? Ali je dober občutek? Ali se ga čuti kot, da ste vi? Mnoge od njih se bo čutilo nekako medlo ali staro in nenadoma boste… ko plavate okoli svojih potencialov, bo nekaj zaresoniralo. Nekaj bo enostavno pocingljalo, enostavno bo čutiti prav.
Zdjale bi rad samo izvedel poskus z njim. Torej, če bi, ste povabljeni, da zaprete oči, stojite na svoji glavi, ali kar koli. Prosil vas bom nekaj stvari, najprej, da si pustite občutiti. Drugič, ne pojdite v to mentalno. Tretjič, bodite opazovalec, potikajte se naokoli, zabavajte se s tem.
Zdaj, imate vse te potenciale, kaj prihajajo in ne govorim nujno o službi, pač pa o tem, kakšen občutek, kakšna strast, kakšna izkušnja v vašem življenju? Ne, da bi postali dobesedni. Samo dovolite si potikati okoli teh neverjetnih mehurčkov potenciala. Ni vam treba plačati zanje, tu ni prav ali narobe in pravzaprav vam zdajle ni treba izbrati.
(kakšna minuta tišine)
Ustavimo se zdaj tukaj za trenutek. Vem, da bomo še naprej delali na tem, zato bomo imeli veliko časa. In prosil vas bom, da naredite… ne bom ji rekel domača naloga. Samo 'izkušnja' ji bomo rekli, vendar je v resnici domača naloga. To je zelo enostavno narediti in potrebna je neverjetna količina finosti in odpiranja. Ni nujno, da boste takoj dojeli in, ko boste, se boste spraševali, zakaj niste takoj dojeli.
Torej, tole vas bom prosil, da naredite v času od danes do našega naslednjega srečanja. Pojdite v veleblagovnico in si zagotovite, zaobljubite si, da ne boste ničesar kupili in se eno uro potikajte okoli. Velika trgovina, ki ponuja različne stvari – oblačila in čevlje in parfume in nakit in izdelke široke potrošnje – in se samo potikajte okoli, oddelek za oddelkom, opazujte – trgovsko blago, ne nujno druge ljudi – samo opazujte in občutite, kajti vsak izdelek bo čutiti drugače.
Nekateri vas bodo poklicali po imenu. Nekateri bodo vzburili vašo domišljijo. Od drugih boste samo želeli odkorakati stran. To bo dobro urjenje ali izkušnja, ko se vrnemo in več podiskutiramo o potencialih. Opazovalec ste. Ničesar ne skušate pogruntati. Ničesar vam ni treba analizirati. Samo noter greste, od police do police, od stojala do stojala.
Kako je? Kajti, na nek način je kot to, s čimer bomo še naprej delali, doživljali, z vašimi potenciali. Je kot bi šli skozi ogromno trgovino z mnogimi izdelki. Občutite jih, izkusite jih, zaznajte jih. Vrnili se bomo, v naši naslednji seji bomo šli dosti globlje v potenciale, kamor greste od zdaj.
V naši naslednji seji sem želel to narediti tukaj, vendar bomo naredili tudi nekaj potencialnega predstavljanja za človeštvo. Za človeštvo. Ne, da jih rešimo, pač pa dodamo. Vidite, prav zdaj človeštvo, kolektivna zavest lahko uporabi nekaj novih dodanih perspektiv v bazen mnenj in perspektiv, ki jih že ima. Veste, zašli so v svoje lastne formule in rutine, vendar kolektivna zavest pravzaprav pošilja ven svoj klic, rekoč: »Kdor koli z drugačno perspektivo, drugačnim potencialom, prosim, oglasi se. Dodaj svojo zavest ali potencial.«
Naslednji mesec bomo torej dejansko šli v potencial za novoenergijski vir. Novoenergijski vir. Ne razmišljajte o njem, ker potem boste postali tehnični in analitični. Samo noter bomo šli in si predstavljali in nato dodali v potenciale za novoenergijski vir. Očitno, je čas. Ta tragedija z izlitjem nafte, temna stran tega je, seveda, veliko umazane obale in veliko mrtvih rib in ptic in živali. To je temna stran in okoljska škoda. Tedne in morda mesece boste slišali za nadaljevanje te drame. In nato bodo politiki to uporabili kot priložnost, da pospešijo in rečejo: »Moramo narediti nekaj, da zaščitimo naše okolje.« Zakaj tega niso naredili že prej? Prav zdaj se šopirijo.
Vendar prinaša zavedanje. To je svetla plat. Prinaša ogromno zavedanja, ne o okolju, pač pa o energiji. Halo! Dobili ste to energijo, ki samo curlja iz Zemlje, zelo staro, smrdečo, lepljivo energijo. Na površju in v časopisnih vesteh jočejo glede okolja, a resnično vprašanje tukaj je energija. Kaj pa zdaj? Ostane petindvajset, morda trideset let obilja, pritoka gorivne energije. Po tem ne bo odšla proč, a bo postala zelo dragocena.
Torej to izlitje, je to slaba stvar? No, naj rečem, obstajajo boljši načini za ravnanje z izzivi, a pravzaprav je lahko zelo dobrodejna stvar za človeštvo, da si pogleda energijo. In to je tisto, kar smo. Nova energija smo.
S tem, drage Šaumbre, ne pozabite, vse je popolno in dobro v vsej kreaciji. V čast in veselje mi je biti tukaj z vami v »X« coni.
Zatorej, Jaz sem, ki Sem in tudi vi ste.
Do naslednjega meseca, adios.
Opomba: kdor čuti, da bi rad s srcem finančno podpiral delo prevajanja mesečnih shoudov, potem to lahko stori z nakazilom na ta račun:
Mateja Keber, TRR: NLB d.d., SI56 0231 1160 1599 747
Za vse dosedanje in prihajajoče prispevke se prisrčno zahvaljujemo: Mateja Keber
|
