CRIMSON CIRCLE GRADIVO
Serija Mojstrov

ŠAUD 8: "Valovi zavesti" – predstavlja ADAMUS, kanalizira Geoffrey Hoppe

Crimson Circlu predstavljeno
3. aprila 2010

CRIMSON CIRCLE GRADIVO
Serija Mojstrov

ŠAUD 8: "Valovi zavesti" – predstavlja ADAMUS, kanalizira Geoffrey Hoppe

Crimson Circlu predstavljeno
3. aprila 2010
www.crimsoncircle.com

Prevod: Mateja KEBER

Obvestilo: Adamusove ilustracije je možno videti v PDF verziji.

Jaz sem, ki sem, Adamus Suverene Domene. Dobrodošli v zavedanje.

Ko začenjamo našo sejo, naredimo skupaj globok vdih. Lindo bom prosil, da je danes pozorna na čas. Ne bo dolgo. (smeh) Opozori me, ko bo ura osem (več smeha, kajti Šaud se običajno konča okoli 5h)

Torej, drage Šaumbre, tukaj smo. Še ena seja skupaj, še en lep mesec izkušanja od našega zadnjega srečanja.

Kakor sta Linda in Cauldre pred tem razpravljala, se premikate v čas izkušnje, greste onkraj starega groznega procesiranja – upam – v izkušnjo, in danes bo izkušnja. Pravzaprav, bom jamčil – vračilo denarja zagotovljeno! Absolutno. Če na koncu naše čudovite seje ne boste zadovoljni z informacijo, ki ste jo prejeli; če niste prejeli nečesa bistvenega, kar spremeni življenje, prelomnega, radostnega in v celoti enostavno izjemnega…

LINDA: Bolje zate, da si dober.

ADAMUS: … prosite Lindo, da vam vrne vaš denar (smeh).

LINDA: Bolje zate, da si dober.

ADAMUS: To Lindo (Linda Hanson, ki sedi za mizo za registracijo), ne to (Linda Benyo). Ničesar tukaj, vse tam (več smeha). Da, zagotovo, zagotovilo za vračilo denarja. Pete, koliko si plačal za to, da si tukaj?

PETE: Petindvajset.

ADAMUS: Petindvajset, da si tukaj za izkušnjo razsvetljenja, radosti, smeha in jeze. Petindvajset dolarjev! (smeh) In, Kerri, koliko morajo dodatno plačati za hrano?

KERRI: Nič.

ADAMUS: Nič! Za 25 dolarjev dobite mene in hrano in jamstvo za vračilo denarja, da boste danes prejeli nekaj osebnega in preobrazbenega.
In prav tako velja za vse vas, ki poslušate preko interneta. Koliko ste danes plačali, da ste tukaj? Nič? (smeh, ko Adamus gleda v kamero) Nič? Pridruženi ste tej izjemni skupini Šaumber – da, prinesti morate svojo hrano, toda… in niste plačali ničesar. Niste dali blagoslova? Temu izjemnemu osebju niste poslali malega sporočilca zahvale? Niste dali nekaj evrov, ali jenov, ali wonov, ali dolarjev, da ste tukaj? Dajmo to takoj zdaj spremeniti.

Če boste tukaj, morate nekaj dati. Kot sem pred meseci govoril – samo blagoslov. Samo mali blagoslov. Še bolje, kaj pa email osebju. Ne Lindi in Cauldreju, onadva jih dobita veliko, pač pa osebju Crimson Circla in učiteljem, ki zunaj učijo in vsem izjemnim prevajalcem in tolmačem, tem, ki spravljajo skupaj spletno stran. Pošljite pismo. Pošljite email. Pošljite na… elektronski naslov?

LINDA: crimsoncircle.com.

ADAMUS: Uh, “nekdo” na crimsoncircle.com. Morda ga boste želeli napisati tja za Roy-Cam, da naredi posnetek. Pošljite na…

LINDA: Michelle, na kateri naslov?

MICHELLE: This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it .

ADAMUS: This e-mail address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it . Vsi vi, ki danes poslušate, to je vaša zamenjava in dobite zagotovilo za vračilo denarja. Če vam ni všeč, kar bomo danes rekli, vam bomo poslali email nazaj (veliko smeha). To je Nova energija. Ponujamo zagotovilo za vaše duhovno razsvetljenje.

LINDA: Neverjeten si!

ADAMUS: Pošljite ga torej …

LINDA: Je Geoffu v redu, medtem, ko govoriš te stvari?

ADAMUS: … oh, nekje drugje zunaj je. Spi. Čas jetlag-a je (smeh) Jaz sem prevzel (Adamus se smeji). Oh, stvari, ki jih bomo danes počeli!

Torej, drage Šaumbre, resno, to počnemo skupaj. To počnemo skupaj. Zabavno je, včasih naporno, lahko je težavno in vem, da nekatere malo vznemirim in – skušam vas. Skušam vas, kajti, ko vas nekoliko vznemirim, to povzroči, da se energija premika. A zahvalite se tej skupini, ki je danes tukaj. Mnogi so prepotovali dolgo pot, da tukaj dodajo svojo energijo, da resnično ustvarijo ta neverjeten varen prostor, da vi (gleda v kamero) lahko sodelujete. In če zdajle ne gledate v živo, če berete ali gledate kasneje, prav tako govorim tudi vam. Pošljite zahvalo, pošljite blagoslov, kajti tako lahko nadaljujemo s tem, da se vse, kar počnemo skupaj, razvija in razširja. To ni skupina za tiste, ki želijo biti zaostajalci, za tiste, ki samo želijo viseti na poceni vožnji. Ta skupina se resnično premika v Novo energijo, kakor boste videli in sami doživeli danes.

Dajmo torej globoko vdihniti…

(pavza)

… ko začenjamo naše potovanje – potovanje, ki se začne v tem Sedanjem trenutku in se razširi, potovanje v višje ravni zavedanja in zavesti, potovanje v… mimogrede, za trenutek se moram ustaviti. Nekateri med vami ste zdajle popolnoma šokirani. Ne nujno ti, ki so tukaj, vi ste bili večinoma skozi to že prej (smeh). A nekateri ste popolnoma šokirani. »Je to duhovno srečanje?!« Uh, ne. (Adamus se smehlja) Žal, ne. Pojdite na kakšno drugo spletno stran. To je srečanje zavesti in zavedanja. Nekateri ste šokirani, da imamo lahko to vrsto svetega srečanja in smo nekoliko divji.

Ali veste, kako je bilo v Šolah misterijev stotine let nazaj? Bilo je pretepanje in puljenje las in kričanje, vmes med igranjem prelepe glasbe in…

LINDA: Nekdo je ravnokar odšel. Upam, da si ponosen (smeh).

ADAMUS: Vmes, med puljenjem las in… smo imeli glasbo. Imeli smo dihanje, veliko dihanja, a postali smo zelo resnični, kot zdaj že verjetno veste. Duhovnost ali zavest brez realnosti je zelo zlagana, zelo zlagana. Tukaj torej postanemo resnični – kajne? – v vsakem pogledu. Dovolimo polni izraz in ni nam mar, kaj si mislite. Ja, ja! Absolutno! (občinstvo ploska) In dobrodošel nazaj, da. Da. (smeh, ko nekdo zopet vstopi)


Kateri glas poslušate?

Torej, danes sem se odločil. Da bomo imeli vprašanja in odgovore.

LINDA: Kaj?!

ADAMUS: Že nekaj časa jih nismo izvedli, torej… (ena oseba v občinstvu ploska).Tvoj aplavz bo osamljen, kajti jaz bom postavljal vprašanja (smeh), vi boste poskušali odgovoriti in nato vam bom jaz dal resničen odgovor.

LINDA: Oh, vemo to!

ADAMUS: To so Adamusova vprašanja in odgovori.

Torej bomo danes začeli s prvim vprašanjem. Kako je zunaj? Naj pokukam. Lepo… čudovit dan. (smeh, ko Adamus odide ven in iz vidnega polja)

LINDA: Nič čevljev. To je lepo.

ADAMUS: Krasen dan. Prvo vprašanje za vas, da o njem premislite je, čigav glas poslušate? Čigav glas poslušaš?

ŠAUMBRA: Svoj.

ADAMUS: Svoj. Sliši se lepo. V redu. Tibor, čigav glas poslušaš?

TIBOR: Tvoj.

ADAMUS: Ah! Nagrada … Adamusova nagrada. Zdaj imamo uradno Adamusovo nagrado. Noben odgovor ni napačen odgovor, a zelo redki zaslužijo Adamusovo nagrado (Linda Tiborju preda Adamusovo nagrado). Pa smo. Ali bi želel odviti to, da še drugi vidijo?

LINDA: Ali boš to blagoslovil ali kaj takega, ali ga poljubil?

TYVER: Oh, vsekakor.

ADAMUS: Ah, trenutek negotovosti. In tukaj je – Adamusova nagrada.

LINDA: As.

ADAMUS: As. Linda bo enega dvignila za Roy-Cam. (Linda pokaže priponko z asom)

ADAMUS: Joyce, čigav glas poslušaš?

JOYCE: Tvojega.

ADAMUS: Mojega? Ta odgovor je bil vzet, ampak je dober. Ja. Kerri, na vsakodnevni ravni, Kerri, čigav glas poslušaš?

KERRI: Na žalost, preveč glasov

ADAMUS: Preveč! Še ena Adamusova nagrada.

LINDA: Imam samo … ne pozabi, tu so omejena sredstva.

ADAMUS: Ah, imamo obilo hrane, da jo danes razdelimo, če bo treba. Hvala. Ah, da. Kdo je naslednji? Siglinde, čigav glas poslušaš?

SIGLINDE: Duha.

ADAMUS: Duha. Kdo je duh, Siglinde? Naj pritečem sem čez in, lahko dobimo mikrofon? Tukaj.

Dobro, Siglinde. Siglinde je rekla, da posluša glas duha. V redu, ampak kaj je duh?

SIGLINDE: Vsi mi.

ADAMUS: Vsi mi. Torej poslušaš vse nas.

SIGLINDE: Več ali manj.

ADAMUS: Več ali manj. To je pravzaprav precej dober odgovor. Ker bo Linda danes stiskaška z Adamusovimi nagradami, bomo šli v Caudrejev žep in imel je… (dosti smeha, ko gre Adamus skozi šop denarja)… ta odgovor je bil za pet dolarjev. (smeh in aplavz, ko Siglinde poda pet dolarjev). Oh, Cauldre, to lahko potrošiš kasneje. Samo pazi, da tega ne vidijo poslušalci.

Čigav glas torej poslušaš? Mikrofon, prosim.

LINDA: Na kameri je. Ni ti treba skrbeti za poslušalce.

ADAMUS: Čigav glas… (Adamus se odkašlja) Mikrofon?

LINDA: Oh! Tako sem izgubljena.

ADAMUS: Čigav glas poslušaš?

MARY SUE: Poslušam svojega in uničil boš mojo iluzijo, kajne?

ADAMUS: Ne, ne, ne, ne, ne.

MARY SUE: Dobro.

ADAMUS: Nobene iluzije ne uničim. Samo veliko dvoma položim vanjo (smeh). Edith… Edith, čigav glas poslušaš?

EDITH: Moj lasten božanski glas.

ADAMUS: In kje najdeš ta božanski glas?

EDITH: Znotraj sebe.

ADAMUS: Znotraj tebe. Če bi bil torej kirurg, bi te lahko odprl in našel…

EDITH: Ne …

ADAMUS: Oh.

EDITH: … ne, ne, pametnjakovič. (smeh)

ADAMUS: Poslušaš svoj božanski glas od znotraj. Kako se uglasiš z njim?

EDITH: Moram biti tiho.

ADAMUS: Biti moraš tiho. In potem slišiš svoj božanski glas?

EDITH: Če imam srečo.

ADAMUS: In kako pogosto imaš srečo – pri poslušanju glasov? (smeh)

EDITH: Uh, no ja …

ADAMUS: Bom jaz odgovoril zate – komaj kdaj. Na vsako modro luno in to je verjetno preveč – upam, da nimaš nič proti, da odgovarjam, imela si prav, ampak jaz imam bolj prav – zelo, zelo poredko.

Sue, čigav glas poslušaš?

SUE: No, aspekt je, ki tokrat najglasneje kriči. (smeh)

ADAMUS: Aspekt, ki najglasneje kriči! No, tole zveni res bolno, a daj ji nagrado (smeh), ker je res! Absolutno resnično je.

V redu in gospod, čigav glas vi poslušate?

ŠAUMBRA (moški): Preveč jih je.

ADAMUS: Preveče! To je pravilno. To je kot aspekti.

ŠAUMBRA (moški): In navsezadnje srčnemu področju. In karkoli v tem trenutku zvoni, je tisto.

ADAMUS: Ali lahko poslušam tvojemu srčnemu področju? (smeh, ko Adamus za trenutek prisloni uho na prsi moškega). Vse, kar slišim je ta-dam, ta-dam, ta-dam. A temu glasu je dobro prisluhniti. (Lindi) Druga stran prostora.

LINDA: Oh, naj stečem.

ADAMUS: Ja.

LINDA: Oh, prosim, naj stečem zate!

ADAMUS: In potem mi boš pisala na tablo.

LINDA: Oh, v redu!

ADAMUS: Ampak nimamo veliko časa, zato moraš pohiteti, ko hodiš.

LINDA: Naj bom tvoj suženj!

ADAMUS: Torej, Joep. Joep, čigav glas poslušaš?

JOEP: Mnoge.

ADAMUS: Mnoge. Da, da.

JOEP: Ja.

ADAMUS: Dober odgovor. Mislim, da to zasluži Adamusovo nagrado. Da, hvala. V redu. In še zadnji… Vince, čigav glas poslušaš?

VINCE: Ta mali klepetav del mojega uma.

ADAMUS: Točno. V redu, pravkar je bila oddana, zato ne boš dobil nagrade. Nekako si bil čez mero, a korektno čez mero.

Torej, drage Šaumbre, to je pomembna točka, ko gremo naprej: Kateri glas poslušate? In, na splošno, kar se zgodi… pripravljena pred tablo, prosim.

LINDA: Oh prosim, naj pohitim.

ADAMUS: Podnaslov – uh, svež nov list papirja.

LINDA: Oh, seveda.

ADAMUS: Glasovi.

LINDA: Katero barvo želiš?

ADAMUS: Ti izberi. Pripraviti človeka, da izbere… (smeh)

LINDA: Zelo sem jasna in lahko delam izbire.

ADAMUS: Torej, glasovi. Na splošno, aspekti. Aspekti, kot veste, so aspekti.

LINDA: En “s” ali dva?

ADAMUS: A-s-p-e-k-t … a-s-p-e … da. Na splošno torej poslušate glas aspektov. Ti so del vaše psihe, ali sebe. Lahko so iz prejšnjega življenja, lahko so iz tega življenja, lahko so del vas, za katerega niti zavestno ne veste, da obstaja – a so del vas. Vsak ima svoj dnevni red.

Končno je njihova agenda ta, da se vrnejo nazaj k vam, a prisotnih je veliko pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se to zgodi, torej odigravajo svoj lasten omejen dnevni red in nenehno klepetajo.

Zdaj, na nek način ni nujno, da razlikujete ton njihovega glasu, ker vse prihaja skozi vaš um in zato vse zveni nekako enako. Vendar imate lahko v kateri koli točki stotine aspektov, ki govorijo. In to počno. Ves čas blebetajo. Ničesar drugega nimajo za početi. Nimajo služb. Ne spijo. Nimajo drugih otrok, razen vas. To je bilo smešno. Porabijo – kaj je človeški izraz za to – 24/7 za obdelavo vas, za manipulacijo vas. Sčasoma se bodo vrnili k vam, a pravkar so zamotani v tej igri. Glasovi gredo naprej in naprej.

Veliko časa drug drugega potiskajo in porivajo s poti, skušajoč preglasiti ogromen hrup vaše psihe. Tako glasovi postajajo glasnejši in glasnejši. In kaj storite? To ni prebrisano vprašanje, a, kaj naredite? Larry?

LARRY: Znorim.

ADAMUS: Larry znori. Da. Kaj torej narediš? Imaš vse te glasove, znoriš in kaj se zdaj zgodi, ko znoriš?

LARRY: Postane tiho.

ADAMUS: Ne, ne, sploh ne. Ne dobiš Adamusove nagrade.

LARRY: Oh, presneto!

ADAMUS: Skoraj si – si na poti k eni – toda, ne, kar se zgodi je, da začneš noreti, kar ti narediš – ne govorim o vseh drugih – kar ti narediš je, da se zamotiš. Najdeš veliko odvrnitev in veliko izgovorov – ne zbadam te, vendar te – veliko odvrnitev in vsega, da utišaš glasove.

Nekateri lahko pijete. Nekateri lahko odigravate zelo dramatično, kajti, ko odigrate v drami, nenadoma vaš glas postane mnogo glasnejši kot glasovi aspektov. A odvija se norišnica, noro dvorišče. Glasovi, glasovi, glasovi od vsepovsod. In, kar resnično skušate storiti je, da poskušate blokirati te glasove. Vendar jih ne morete, kajne?

Oh, drage Šaumbre, zelo redki med vami ste v meditaciji zadeli točko, kjer se lahko resnično umirite. Brez zamere, vendar niste dobri meditatorji. A, saj ste Šaumbre, torej… a mnogi ste poskušali in se trudite z blokiranjem. In dejansko ste postali skoraj, oh, skoraj dobri v tem, da ste zmožni stvari resnično blokirati, ker sebe izolirate. Hrup je še tukaj, a se pretvarjate, da ni. Torej, hrup je vse naokoli.

Zdaj, poleg vaših aspektov so tu še drugi glasovi. Od kod prihajajo?

ŠAUMBRA: Starševski trakovi.

ADAMUS: Starševski trakovi. Odlično. To je nagrada in dolar (smeh). In Cauldreja bom prosil, da prinese s seboj veliko več gotovine (več smeha).

LINDA: Kdo je bil to?

ADAMUS: Vsak mesec boste polnilili to dvorano.

LINDA: In kaj točno je bil odgovor?

ADAMUS: Starševski trakovi. Starševski trakovi.

LINDA: Oh, starševski trakovi.

ADAMUS: Kar so ti starši povedali.

LINDA: Oh-h.

ADAMUS: Ti se znova in znova in znova vrtijo. Imate jih na notranjem trdem disku, imenovanem um, možgani. Možgani, kot se spomnite, so spominska naprava. Hranijo spomine in jih prinašajo na plan. Razmišljate torej, da bi nekaj počeli in pojavi se starševski trak. Pri vzgajanju svojega otroka – svojih otrok – se vrne na dan starševski trak. Ti se torej nenehno vrtijo.

Kaj še, kateri drugi glasovi so še?

ŠAUMBRA: Cerkve. Učitelji.

ADAMUS: Cerkveni in učiteljski trakovi. Cerkev in učitelji.

LINDA: Cerkev in učitelji (piše).

ADAMUS: Dajmo jim reči “Pridigarski/Učiteljski trakovi.” Pridigarski/Učiteljski trakovi. Kar naprej se vrtijo – »Za vse večne čase si obsojen na pekel.« To je dolga doba za nekaj početi. Ali učitelj stalno priganja, vam pravi, da morate bolj trdo delati, se bolj pridno učiti. Učenje vas ne pripelje… poznate najboljši način učenja? Položite knjigo dol na tla in se vsedite nanjo. Dihajte. Dihajte in boste vsrkali informacije (smeh). In ne skozi možgane, pač pa skozi vaše energetsko bitje. Vskrali jih boste in dobili njeno esenco. Če vam dajo uro kasneje test, ali boste zmožni izpolniti intelektualne odgovore? Ne, vendar boste imeli esenco.

Kateri drugi trakovi se še vrtijo?

KATHLEEN: Sistemi prepričanj.

ADAMUS: Toda čigavi sistemi prepričanj?

ŠAUMBRA: Naši? Od aspektov?

ADAMUS: No, to gre nazaj k aspektom. Da.

ŠAUMBRA: Kolektivna zavest.

ADAMUS: Masovna zavest je bila tisto, kar sem iskal. Koliko želiš?

ŠAUMBRA (ženska): Kar koli.

ADAMUS: Priponko, dolar ali poljub? (dosti smeha)

ŠAUMBRA (ženska): Vzela bom poljub. (dosti smeha in vzpodbujanja, ko jo Adamus poljubi)

ADAMUS: Obožujem to delo! (več smeha) Torej… in nazaj h Kathleen. Da, ti si… kaj si rekla?

KATHLEEN: Sistemi prepričanj.

ADAMUS: Sistemi prepričanj. Toda to je zelo zamotana, grčava mreža – sistemi prepričanj – kajti, od kod prihajajo?

KATHLEEN: Od vsepovsod.

ADAMUS: Od vsepovsod. Od vsepovsod – aspekti in kolektivna zavest in vaši pridigarji in učitelji in druga območja. Druga območja zagovarjajo veliko sistemov prepričanj in jih odigravajo. Entitete, ki visijo zunaj naokoli – ne vi, toda, saj veste, o čem govorim – ljudje, s katerimi delate, ljudje, o katerih bomo govorili na naši prihajajoči delavnici.

Oh, Cauldre mi pravi, da prehitro govorim, ampak, saj veste, to je olajšanje, kajti na našem zadnjem azijskem izletu sem moral govoriti tako počasi, da sem dobil zaprtje (smeh). Jaz ga nisem, Cauldre ga je. Vendar je… to je…

LINDA: Kako je to pomagalo brati tvojo knjigo?

ADAMUS: PI. (smeh) (PI = Preveč informacij)

LINDA: Kako je to pomagalo brati tvojo knjigo?

ADAMUS: Tu so torej te entitete, ki visijo okoli in vplivajo na ljudi, ki so še posebej neuravnovešeni.

Zdaj, prosim, nikar ne stecite domov, ne skočite v posteljo, ne povlecite odeje čez glavo in se ne sprašujte, katere entitete skušajo biti na tej točki z vami, ker, veste, z veliko lahkoto, če je kakšna, kaj naredite?

ŠAUMBRA: Jih premagamo.

ŠAUMBRA: Gremo od tam ven.

ADAMUS: Premagate, stečete v drugo smer. Ne, ne, ne. Ne, naredite zavestno izbiro. »Odidi, za vraga, iz mojega življenja.« Bodite jasni. Ne bodite mehkužci. Ne skušajte jih procesirati. Bodite jasni. »Odidi iz mojega življenja, zdaj.« Ne potrebujete jih in, če jih, je tu nekaj, kar potrebujete, o čemer bomo govorili junija. Terapija.

Imate torej vse te glasove, ki se oglašajo in, ko se za trenutek ustavite, ker je življenje postalo noro, tako preveč vsega in se zlomite in rečete: »Prosim, potrebujem nekaj pomoči, od nekje, od nečesa!« In še vedno slišite veliko glasov in še vedno imate veliko zmedo. Kaj torej storite?

ŠAUMBRA: Dihamo.

LINDA: Gremo nakupovati.

ADAMUS: Morali bi dihati, vendar … greste nakupovati, ja, ali se umaknete. Umaknete se in se omejite, ker ne veste več, kateri glas poslušati. Mimogrede, nikogar ne izpostavljam, pač pa vam pomagam razumeti, kajti pomagali boste razumeti veliko drugim – kateri glas poslušate.


Resničen glas

Resničen glas je Telo zavesti. Je vsebujoč glas in ni le božanski. Kot smo govorili na našem zadnjem srečanju, ste nekako ločili božansko, ga postavili nekam stran v duhovno omaro, zaklenili vrata in nato pozabili, kje je omara. Zato ne želim reči, da je Telo zavesti samo božansko. Je tudi človeško. Je tudi mentalno. So prav tako tudi vaši prihodnji potenciali in preteklost ali včerajšnji potenciali, ki nikoli niso bili sproženi ali realizirani.

Saj veste, kakor smo o tem že govorili, v preteklosti so se vam zgodile stvari, a to je zelo zmotno, kajti, ko ste imeli izkušnjo, dajmo reči, v… nameraval sem reči avtomobilski nesreči, a to bi postavilo nekaj v vaš um in bi jo morda nocoj imeli. Zato ne recimo tega. Dajmo reči, da ste v preteklosti imeli incident, kjer ste zelo, zelo zboleli. Oh, zdaj mislite, da boste morali nocoj zboleti (smeh).

No, dajmo reči, da ste zelo zboleli in zdaj verjamete, da ste v svojem življenju imeli obdobje, ko ste zelo zboleli in skoraj umrli. In to zdaj beležite kot dogodek, ki se je zgodil. Bilo bi, kot bi bil objavljen v časopisu in je, kar je. Novica je. Zgodovina je, a dejansko sploh ne. Bil je eden od mnogih potencialov, zelo živih in resničnih potencialov. Bil je eden, ki ste ga v tej realnosti manifestirali, a imeli ste mnogo potencialov v drugih realnostih, ki so bili manifestirani v nefizični obliki. Imeli ste mnogo, mnogo drugih potencialov, ki so bili opazovani – razmišljali ste o njih na neki ravni – a nikoli konkretizirani. To je vaša resnična zgodovina – vaši potenciali – ne, kar mislite, da se je zgodilo.

Vendar sem … to je že bilo vredno vašega denarja. Ste že dobili. Ste že. Zato se nikar ne boj (Lindi), mislim, da ne boš dobila nobene zahteve. In, vi, ki spremljate v živo (gleda v kamero), začnite pisati tista zahvalna pisma osebju.

Resničen glas, torej in glas, ki se zdaj pojavlja, ki ga lahko resnično občutite, je Telo zavesti. Zavest je zavedanje. Prejšnji mesec smo govorili o Telesu zavesti – 'Jaz sem' tega natančnega trenutka. Včeraj ni pomemben. Preteklo življenje je nebistveno.

O potencialih prihodnosti se dejansko lahko premišlja in preudarja iz tega trenutka. Ne greste v svoje prihodnje potenciale, da o njih preudarjate. Veliko stvari je, ali potencialov, Elizabeth, ki se ti bodo zgodile v mesecih, ki prihajajo – mimogrede, krasne stvari. Zdaj, ne boš šla v prihodnost, da preudarjaš o njih. Motriš jih prav od tukaj. Vendar moraš biti zmožen zaupati glasu – Glas – in razlog, zakaj greste tako pogosto v preteklost, ali projicirate v prihodnost je, ker ne zaupate temu glasu v Sedanjem trenutku. To je osupljivo. Osupljivo.

Kar bomo torej danes naredili je, da bomo začeli proces zaupanja glasu. Vendar morate razumeti, od kod prihajajo vsi drugi glasovi – kolektivna zavest, nezemljani, druge nefizične entitete.

LINDA: Nezemljani?

ADAMUS: Seveda, nezemljani – vsak potrebujete vsake toliko malo nezemljana – in duhove, prikazni. Prikazni. Vse naokoli so. In, pravzaprav, smešna stvar je, da so pravkar lahko v prostoru prikazni. Danes niso. Vendar – niso – prikazni so duhovi, mrtveci, ki se potikajo po Zemlji, ki niso spustili.

LINDA: V katero kategorijo padeš ti? (smeh)

ADAMUS: Uh … Veliki. Vnebovzeti. Mojster.

LINDA: Ohhh! Kaj je narobe z mano! Oh! Nova kategorija. Oh!

ADAMUS: Ja in, oh, če bi lahko, glasovi – daj Adamusa tja.

LINDA: Oh, Veliki Vnebovzeti Mojstri.

ŠAUMBRA: Sem, ki sem.

ADAMUS: Da, si.

ŠAUMBRA: Hvala.

ADAMUS: Da. Torej, kar zdaj naredimo je, da gremo v zavedanje glasu vašega Telesa zavesti, vašega zavedanja. Ne govori v jeziku. To vsi vemo. Govorili smo o ne-definiciji, ne-besedah. Glas je pravzaprav napačno poimenovanje, a je najbližje, da lahko pridemo sem, vendar je občutek, védenje v trenutku. To je glas.

Ne boste slišali zvokov, besed v svoji glavi. Morda boste nekaj čutili v srcu, v trebuhu, vendar boste čutili… definiral bom z uporabo Cauldrejeve definicije, ko gre v povezavo – ne prenesem te besede 'kanal' – ko gre v stanje povezave. Tu je zlata, medena, sladka energija, ki teče skozi, ustvarja tiste mravljince, ki gredo od vrha glave dol do nog. In to je glas. To je védenje, da ste tukaj in to čutite ali se začnete zavedati, glede na pomanjkanje boljših besed.

Lahko ima, ali pa tudi ne, lastnosti vaše človeškosti. Ta glas je deloma vaša človeškost, zato morda lahko nekaj tega slišite, vendar je Vse-nost. Zahteva brezpogojno zaupanje – zaupanje vase – kajti, kar se zgodi v trenutku, ko začnete poslušati glas Telesa zavesti, Jaz-sem-a, začne prav tako prihajati na dan tudi vsak od teh glasov. Zakaj? Ker je tihi čas za mamico in očija. Je tihi čas za vas in to je priložnost, da začnejo potiskati svoje dnevne rede, da začnejo tekmovati za svojo pozicijo, da vas pripravijo, da začnete delovati na osnovi katere koli od njihovih neravnovesij.

Torej, nenadoma je tu ta poplava drugih glasov, ki prihajajo in na tej točki se spomnite Jaz-sem-a, tega, kdo ste. Ne… lahko preklinjam?

LINDA: Oh, prosim.

ADAMUS: V redu. Ne, oh, tu je …

LINDA: Nič F-besede. Ne uporabi F-besede.

ADAMUS: Oh, nikoli, nikoli, nikoli, nikoli.

LINDA: To užali preveč ljudi.

ADAMUS: Ne … oh, uporabil bom prijazno besedo. Nobene dvoličnosti glede Jaz-sem.

LINDA: Oh, daj no, saj lahko uporabiš to besedo.

ADAMUS: Katero besedo?

SHAUMBRA: Sranje.

ADAMUS: Ne, ima dva zloga.

LINDA: Sranje ima dva zloga?

ADAMUS: Je kot če postaviš kravo predenj.

LINDA: Oh!! Oh, sranje (bullshit).

ADAMUS: Jah, ja, ja. Vidite, zdaj je ona rekla, ne jaz. (smeh) Nikoli ne bi uporabil prostaškega jezika pri govorjenju skupini.

LINDA: Sem na uslugo! (smeh)

ADAMUS: Ampak, veste, včasih, ko rečete: »Sem, ki sem« - to smo naredili s skupino Šaumber po svetu. Da so rekli… no, dajmo to storiti prav tukaj. V redu. Prosil vas bom da, vsak hip, rečete »Jaz sem, ki sem.«

Na tri – ena, dve, tri:

OBČINSTVO: »Jaz sem, ki sem.«

ŠAUMBRA: Aleluja.

ADAMUS: (se smehlja) To ni misijonska skupina! (smeh) No, mogoče je. Mogoče je.

Ne, tole je bilo pravzaprav bolje od pričakovanega. Poskusimo še enkrat, a nekoliko bolj resnično, nekoliko bolj odločno, nekoliko več vas v tem. Na tri in naredimo to za neplačniško občinstvo preko spleta. Na tri – ena, dve, tri:

ADAMUS IN OBČINSTVO: »Jaz sem, ki sem.«

ADAMUS: Precej dobro. Precej dobro. Še vedno se sprašujete, če temu lahko verjamete, vendar prevzaprav začenjate. Odlično.

Med tem procesom se torej opomnite, da poslušate resničen glas »Jaz sem, ki sem. Jaz sem, ki sem.« Potem se ti drugi glasovi pravzaprav začnejo nekoliko umirjati. Ne nujno odidejo proč. Ne zaprete jih ven, a nenadoma poslušajo. Poslušajo, rekoč: »Kaj je bilo to? Kaj je bilo to, kar je rekel Marc? Sem res slišal Marka reči 'Jaz sem, ki sem?'«

Ni nujno, da temu že tudi verjamejo, a del njih, svetloba v njih želi verjeti. Tako se bodo za trenutek ustavili in ponovno poslušali, medtem, ko rečeš… (Adamus se nagne proti Marcu)

OBČINSTVO: »Jaz sem, ki sem.«

ADAMUS: Želel sem, da Marc reče, a to je bilo dobro (smeh). In tako…

MARC: Imam veliko glasov (dosti smeha od Adamusa in občinstva)

ADAMUS: Potrebujemo Nagrado za Marca za bistrost in duhovitost.

LINDA: Mu jo ti želiš predati?

ADAMUS: Ne, ne. Ti. Ti si uradna podeljevalka.

LINDA: Srečna sem.

ADAMUS: Za duhovitost.

LINDA: Na uslugo sem.

ADAMUS: Vsi glasovi se za trenutek ustavijo in ponovno rečeš, Marc…

MARC: Jaz sem, ki sem.

ADAMUS: Da. In dejansko se za trenutek umirijo. Pripravljeni so kadar koli ponovno planiti, a za trenutek se umirijo. V tem svetem varnem prostoru je, kjer lahko resnično začnete slišati svoj resnični glas, svoj glas Telesa zavesti, svoj zavedajoči glas.

Poskusimo prav zdaj. To je varen prostor – bog, upam. Deset let nam je šlo, brez večjih nesreč. To torej je varen prostor. Veste, da vas vsi ti glasovi včasih lovijo, a zdaj resnično začenjate dojemati Jaz sem. Nič več jim ne dovolite, da vodijo posestvo, prevzemate nazaj vodstvo. Sebe prevzemate nazaj. Prevzemate nazaj Jaz-sem-ki-sem.

Torej bomo zavrteli nekaj glasbe v ozadju, samo toliko, da bo vaš um mislil, da nekaj počne in prosil vas bom, da ste zelo drzni in odprete svoje zavedanje. Ne poslušajte s svojimi ušesi, pač pa s svojim Telesom zavesti, s svojim celotnim bitjem. Prisluhnite sebi, občutite se in poznajte se.

Našega prijatelja Johna bomo prosili, da zavrti nekaj zelo lepe glasbe – večdimenzionalno večplastno in zelo ugodno glasbo. Naredimo torej glob vdih…

[“Lemurian Homecoming” Andersa Holteja se vrti kakšnih 5 minut]

[Adamus stoji v tišini še naslednjo minuto]

ADAMUS: Globoko vdihnite… sprostite se.

Sprostite se.

Vau. Zelo sem prevzet nad te celotno skupino. Skladba ali intoniranje je bila od Andersa Holta iz Nemčije. Mnogim od vas je znano njegovo delo. In ni bilo intoniranje tisti glas, ki ste ga poslušali. Pravzaprav je bila bolj motnja kot kar koli drugega.

LINDA: Ne uporabi stranišča (smeh, ko Adamus odkoraka v moško stranišče)

ADAMUS: Kar resnično počnete je, da se vaš um osredotoča na to, tako, da se lahko začnete sproščati…

LINDA: Ne naredi tega!

ADAMUS: … tako, da lahko začnete prihajati v to tiho stanje (splakovanje stranišča). In … ah … (veliko smeha)

LINDA: Sram te bodi!

ADAMUS: Torej, med intoniranjem ste bili sposobni spustiti, se nekoliko sprostiti in potem, ko se je glasba ustavila…

LINDA: Je tvoja zadrga zapeta?

ADAMUS: Ko so se vsi ti glasovi nekako umirili, ko se je vse umirilo, potem, ko se je glasba ustavila, ste imeli kakšno minuto ali nekaj takega, dejanske, resnične tišine. In opazite, da ni nujno, da ste slišali močan glas. Samo res dobro je bilo čutiti. To je močan glas. To je Telo zavesti.

Nič pretresa, nobenega spraševanja, če počnete prav. Vidite, mislili ste, da smo že opravili in ste se pravzaprav sprostili, ker niste nič več opravljali domače naloge, samo name ste čakali, da začnem. Ta trenutek, ta kratek trenutek je bil, ko se je znotraj pojavil resničen glas.

Ne pove ti, kaj storiti. Prosim, prosim, prosim, ne pričakujte, da vam bo povedal, kateri avto kupiti, kam iti na počitnice ali kar koli takega. Ni mu treba, ne želi. Samo z vami želi biti. To je največji glas, kar jih je – vi, ki želite biti s seboj. V tej, bolj ostri realnosti, se zdaj počuti tako varnega, da je lahko samo z vami. To je edini glas, ki ga potrebujete. Ne potrebujete sporočil. Ne potrebujete določenih sporočil. To je tisto, kar poslušate.

Ta Andersova večdimenzionalna intonacijska skladba je čudovit način, da se spravite v to. Mislim, da se jo da najti na vaši spletni strani. [Lemurian Homecoming je v Shaumbra trgovini] Vendar, bodisi, da izberete to ali nekaj drugega, je krasen način, da se spravite v to in potem samo dovolite ta tihi varen prostor. Začeli boste slišati, čutiti resničen glas.


Zavedanje in novi potenciali

Premaknimo se torej k naslednjemu vprašanju danes. In samo za tiste od vas, ki se sprašujete, ali bom odgovoril na vprašanje 'ali je Jezus umrl na križu?'. Velika noč je. Velika noč je, Aandrah. Stotine Šaumber po svetu želi vedeti. Morda bom, če bomo imeli čas. Fascinanten odgovor je.

Torej, imam … no, pravzaprav imamo vsi sestanek. Pozabil sem vam povedati. In razlog, zakaj bom moral iti, ob, saj veste, no, dajmo reči, ob petih – oh, dajmo reči ob šestih (smeh) – je, ker pravkar na nečem delamo. Verjetno niste vedeli. Ti si vedela (govori Lindi), ker si se prej obupno počutila in si mislila, da gre zate, a ne gre. Ne gre. Oooh, pojem! (smeh) (Adamus začne peti) Hmmm, ne gre zate! (več smeha)

Torej, pravkar na nečem delamo, kajti, to počnemo. To počnete. Globoko vdihnite in razložil bom, kaj je to. Za jutri, na Veliko noč, je pravzaprav načrtovan teroristični napad. Da, ima smisel. Mala prekinitev svetih religioznih bogoslužij – je pridobivanje pozornosti. Pride v novice. Naredi veliko novico. In sram naj bo tiste, ki izvajajo teror na sveti praznik, ne glede na to, katera religija je, vendar je sveti praznik. Ni pomembno, ali častite žive ali mrtve, vendar je sveto. A v teku je načrt in zaradi tega moram slej ko prej oditi, da delam s teroristi – seveda ne, da jih vzpodbujam – in tudi vi delate z njimi.

Torej, kaj naredimo, ko delamo s skupino teroristov, ki načrtuje obsežno uničenje dragocenih človeških življenj? Ali gremo noter in vpijemo nanje, Steve?

STEVE: Ne.

ADAMUS: Ali molimo zanje, Marilyn?

MARILYN: Če želiš.

ADAMUS: Če … ne, ti mi daš dolar (veliko smeha). Daj mi dolar. Daj mi dolar zanjo! (naslavlja njenega brata, več smeha). Na tak ali drugačen način tole spreminjam v donosno podjetje (smeh). Ne, ne moliš zanje, kajti to je tvoja agenda. To je tvoje pomanjkanje sočutja… Žal mi je, a od tega imam dolar.

Ali gremo torej noter in na njih uporabimo psihično energijo?

ŠAUMBRA: Ne.

ADAMUS: Ne. Ne, ne, ne, ne. Kaj torej naredimo?

ŠAUMBRA (vpije od zadaj): Spoštujemo.

ADAMUS: V redi. Mi …

ŠAUMBRA: Smo sočutni.

ADAMUS: Sočutje.

LINDA: Bi rad seznam?

ADAMUS: Prav res.

EDITH: Bolje bi bilo najeti morilca (dosti smeha).

ADAMUS: Daj mi svojo … želim tvojo denarnico! Hočem celo prekleto stvar! Hočem vse! (veliko smeha) Aandrah, si jutri zasedena?

AANDRAH: Ja.

ADAMUS: Potrebujem seanso.

Torej, sočutje. Absolutno. Noter greste – pravzaprav, mi gremo noter – s sočutjem. In pravkar smo tam. Del vas je pravkar tam v tem načrtovanju, v tem srečanju, ki ga imajo teroristi. Tja noter gremo z razširjenim občutkom zavedanja. Z drugimi besedami, ni treba, da se te stvari zgodijo. Nobene usode ni. Tja noter gremo z zavedanjem sijajnejših potencialov. Ne, da jih vsilimo, ne, da jih zahtevamo. A bilo bi, kot prikorakati noter z ogromno košaro daril in reči: »Kaj pa tole, namesto – bum – tega?« Kaj pa raje stvari, kot je ljubiti se, namesto, da si jezen na svojo mamo in razmišljaš, da moraš raztreliti svet?« Kaj pa tale koš daril, ta potencial, ki pravi: »Bog si, zdaj pa se vedi tako,« namesto, da rečeš »to je Bog in ta druga pravila in sledi temu, ali pa te bomo ubili.«

Tja noter gremo torej z zelo razširjenim občutkom zavedanja in morda, samo morda, to vsrkajo. Začutijo. Morda se eden ali pet v skupini ustavijo za trenutek in rečejo: »Čutim nekaj. Čutim nekaj in, veš, ali je to res tisto, kar želimo narediti, da se sliši naš glas?« To je vse, kar skušajo narediti, da se njihov glas sliši. »Mogoče nam ni treba pognati v zrak stvari, ampak mogoče, samo mogoče, začnimo gledati sebe, kako mi posamezno, eden po eden, čeprav smo nosili ta kostum, da smo teroristi, kako morda lahko začnemo spreminjati svet tako, da spreminjamo sebe; kjer lahko premagamo kontrolo in jezo in to, da so naši pretekli aspekti stegovali svoje grde glave in hoteli raztreliti stvari.«

Torej, Šaumbre, ko gremo noter, kakor pravkar počnemo, v to srečanje teroristov, ki obdelujejo svoje končne načrte, gremo noter s tem sočutjem. Mimogrede; to je isti način kot pri ukvarjanju s seboj, kajti – (Lindi) to so teroristi. To so teroristi. Aandrah? Ja. Ali radi mečejo stvari v zrak?

AANDRAH: Ja.

ADAMUS: Včasih, da. Da. Včasih imajo samo radi hipnotičen učinek. Včasih samo radi veliko jočejo, toda, da, nekateri od njih radi v vas mečejo stvari v zrak. Raztreljujejo tole (pokaže na glavo). To je lahka tarča.

Vrnimo se torej k naši diskusiji. Resnično je skupina teroristov, ki za jutri nekaj načrtuje. Tukaj torej sedimo in rečemo, da je ta energija, ta zataknjena energija jeze, kontrole, lahko preobražena, ne s silo, pač pa iz sočutja in spoštovanja, ne z rokoborbo in ne s pogajanjem, če verjamete ali ne. Mi se ne… jaz se sploh ne pogajam.

Če resnično razumete Jaz-sem, tu ni nobenega pogajanja. »Jaz sem. Ne bom se pogajal za to. Sem, ki sem, ne več, ne manj.« Gremo torej tja noter s svojo prisotnostjo in naj čutijo prisotnost.

Kaj se torej zgodi? No, eden od mnogih scenarijev. Jutri se zbudite in tu je nekaj res slabih novic. Seveda, nihče od vas resnično ne želi tega potenciala. Večina ljudi ga ne. Ali pa je jutri nekaj zanimivih novic. Skupina teroristov je pri svojem zadnjem delu načrta naredila nekaj neumnega. Njihovi načrti so se izjalovili. Bombe v svojem spodnjem perilu niso mogli raztreliti (nekaj smeha). Tega nikoli nisem razumel (več smeha).

Moram reči, teroristi… (Lindi) ali bi šla nazaj na stran z glasovi.

LINDA: Z veseljem.

ADAMUS: Teroristi niso zelo pametni. Res niso. Glasni so, a nikoli pametni. Nikoli. To je torej naslednji potencial. »Vladni uradniki odkrili načrt za…« izpolnite prazen prostor, uničenje nečesa. »Zadnjo minuto je bil preprečen.« Tedaj dobite velik nasmešek na obraz in greste: »Vraga, kako smo dobri!« (smeh) In ničesar nam ni bilo treba siliti. Samo svoje zavedanje smo vzeli v Sedanji trenutek in ga namestili tja. Osupljivo! Pravzaprav, sploh ne čarobnost, tako preprosto, da v tem ni nobene misterije.

Tretji scenarij: nič. Nič. Ničesar ne boste prebrali. Jutri se nič ne zgodi. Pride in gre kot drug dan, kajti na neki ravni znotraj načrta, je samo razpadel. Samo razpadel je, kateri koli mali detajl ali detajli. Ali pa je imel vodja te skupine nenadoma srčni napad in se zgrudil. Ne, da smo mi to povzročili, toda, saj veste, Šaumbre, ko je prisotno veliko srčne energije, kot jo imate vi in jo postavite ven, lahko vpliva na srce nekoga. Če imajo resnično zaprto energijo, ga to lahko nenadoma prehitro odpre.

Torej berete o ničemer, nič se ni zgodilo in potem se sprašujete: »No, si je Adamus vse to samo izmislil? Ker, kateri koli scenarij, Adamus je imel prav. Kateri koli scenarij.« Torej, zame je dober scenarij, če se načrt pokvari in to ustvari novico. Slab za vsakega je, če deluje in teroristi ne čutijo naše prisotnosti. In ta, ki bi bil dejansko najboljši je, no, ne bom ga dal za najboljšega, vendar ta, pri katerem bi se dobro počutil je, če se nič ne zgodi, njihovi načrti propadejo, kajti to mi pravi, da se zavest resnično razširja. Ne bo tolerirala nestrpnosti.

LINDA: To je dobro.

ADAMUS: Ne bo dovolila vsej tej staroenergijski kontroli, da se še naprej dogaja.

LINDA: Lahko to zapišem?

ADAMUS: Ja. Nimam pojma, kaj sem rekel, toda…

Torej, drage Šaumbre, vzemimo si trenutek, če ste za to. Na tem delamo - vsi mi (v kamero). Lahko nehate pisati ta zahvalna pisma in si zdajle vzamete trenutek, da globoko vdihnete. Svet je čudovit prostor. Resnično je. Ni izkušnje, kot je ta. Resnično ne morete doživeti vstajenja v angelskih kraljestvih. Tja greste lahko, da si opomorete od bivanja na Zemlji (smeh), vendar ne morete doživeti vstajenja. Tja greste prav tako lahko, da se skrijete med življenji, a tukaj je. Prav tukaj je, kjer izvajamo to delo.

In ta boj med teroristi in srčnimi, sočutnimi in zavedajočimi, ta borba med silami stare in nove zavesti, ni le glede Zemlje, veste. Prav tako vpliva in ima velike posledice v drugih kraljestvih. Angelska kraljestva so… oh, nekega dne bom govoril o angelih. Dal vam bom resnična dejstva o angelih in ni tako puhasto, kot bi si mislili (nekaj smeha). Osupljiva stvar je, vendar so tam angelska bitja, ki resnično zadržujejo. Iz katerega koli razloga, ne želijo, da se kreacija premakne naprej. V to bom šel. Bi zapisala to na seznam stvari, ki jih bomo naredili, preden odidem…

LINDA: Oh, oh.

ADAMUS: … naredili bomo angelsko delavnico in imenovali jo bomo nekaj takega kot (z dramatičnim glasom) »Angeli – sile dobrega in sile zla«. (smeh)

LINDA: Kaj želiš tukaj, Angelsko delavnico?

ADAMUS: Angelska delavnica je za zdaj dovolj dobro. Skušam pomagati pri marketingu in ohranjati stvari, da se premikajo. Zaradi tega za to delavnico danes ponujam zagotovilo za vračilo denarja.

Ali torej na tej točki kdo želi svoj denar nazaj?

ŠAUMBRA: Ne.

ADAMUS: V redu. Opravili smo.

Torej, razširimo naše zavedanje, naše sočutje v to energijo, v to zavest teroristične skupine. Samo bodite tam. Globoko vdihnite in bodite tam. Nobenih predavanj. Ni treba, da vaš glas žlobudra njim, prav kakor ne potrebujete drugih glasov, da čvekajo vam. Samo bodite tam, vsak del vas…

(pavza)

Vaša modrost …

Kar ste se v teh letih naučili o zavesti in energiji…

(pavza)

Prinesite to s seboj.

Kar veste o notranjem razdoru v sebi, kar veste o bojevanju z mlini na veter, kako je to v resnici samo velika iluzija.

Kako veste, da, ko se končno ljubite in si zaupate, ni več nobene potrebe po kakršni koli vrsti terorizma. Ni vam treba metati stvari v zrak, da jih premaknete naprej.

Samo bodimo tam, ta trenutek.

(pavza)

Kot ste verjetno že uganili… doumeli… ta skupina ne deluje le na geografski lokaciji na planetu. Delujejo v nefizičnih kraljestvih. Pravzaprav lahko rečete, da ljudi, ki delujejo v fizičnih območjih, manipulirajo bitja na drugem območju, ki svoje glasove projicirajo na ljudi, na njihove agende.

Samo bodimo tam v vseh območjih… v resnični Jaz-sem prisotnosti.

(pavza)

In zdaj se nežno, nežno vrnimo, da se osredotočimo sem, a pravzaprav je del vas še vedno tam. In zapomnite si, nobenega dnevnega reda glede izida. Nobene agende. V trenutku, ko greste k dnevnemu redu, začnete na to polagati neravnovesje. Nobenega dnevnega reda torej glede izida; je, kar je.

Dajmo globoko vdihniti in nadaljujmo z delom tukaj, a tam se dogaja aktivnost. Komaj čakam, da o tem govorimo na naslednjem srečanju.


Kdo vleče vrvice?

Torej, dajmo za trenutek resnično v višjo prestavo. Vprašal vas bom torej, kdo v vašem življenju vleče vrvice? Lindo bom prosil, da teka naokoli z mikrofonom.

LINDA: Mi je v veselje.

ADAMUS: Torej, začel bom natanko tukaj. Začnimo z Onom, Garretom. Kdo vleče vrvice v tvojem življenju?

GARRET: Dostikrat so moji aspekti, ki vreščijo.

ADAMUS: Dostikrat aspekti, ki… hvala za ta zelo iskren odgovor. Absolutno. V redu. Linda, tokrat ti izberi.

LINDA: V redu. Se kdo javi? Si upate?

ADAMUS: Kdo ustvarja realnost v tvojem življenju? In, ja, to je zvito vprašanje.

LINDA: Vsa so.

ADAMUS: Kdo ustvarja realnost?

MARY: Dostikrat je to moj um.

ADAMUS: Tvoj um, da, to je dober odgovor. Morda boš želela nositi nekaj Adamusovih nagrad s seboj, kajti imam občutek, da bo tole boljše, kot sem načrtoval. Torej, včasih je vaš um.

LINDA: Kakšni dobitniki nagrad?

ADAMUS: Ja, za Mary. Mary dobi nagrado. Torej, kdo vleče vrvice? Vem, da želiš odgovoriti (naslavlja Jane) Danes si videti tako sijoča.

JANE: Hvala. To je seznam tam gor. Vse je isto.

ADAMUS: Seznam tam gor. Da, to je dobro. Nekako je že bilo rečeno, zato ti ne morem dati nagrade, a imaš prav. Torej te ne bom spravil v zadrego pred milijoni ljudi. Miljardami, morda. Da.

ŠAUMBRA (ženska): Jaz sem. Jaz vlečem vrvice. Jaz ustvarjam svojo realnost.

ADAMUS: Ti si. Ali res?

ŠAUMBRA (ženska): Da.

ADAMUS: Kaj res? Si si izbrala svoje roditelje?

ŠAUMBRA (ženska): Da.

ADAMUS: Kaj res? Kdaj?

ŠAUMBRA (ženska): Preden sem prišla dol na ta planet.

ADAMUS: Ali res?! Se spomniš tega?

ŠAUMBRA (ženska): Ne.

ADAMUS: Kdo je bil tam s teboj?

ŠAUMBRA (ženska): To je zelo dobro vprašanje.

ADAMUS: Toda praviš, da ustvarjaš to realnost, pa vendar…

ŠAUMBRA (ženska): Tukaj dol. Tukaj dol.

ADAMUS: Tukaj dol.

ŠAUMBRA (ženska): Da.

ADAMUS: V redu, ampak, ali se ni začelo s tvojimi roditelji?

ŠAUMBRA (ženska): O, ja.

ADAMUS: V redu. Vendar se ne spomniš.

ŠAUMBRA (ženska): Ne spomnim se tega, da sem ju izbrala, vendar vem, da sem ju.

ADAMUS: Misliš, da si ju.

ŠAUMBRA (ženska): Drži.

ADAMUS: Vendar ne veš, da si ju, sicer bi mi povedala, kakšno je bilo srečanje z drugimi angeli in kako si izbrala roditelje. Nisi izbrala svojih…

ŠAUMBRA (ženska): No, lahko si izmislim dobro zgodbo.

ADAMUS: Da. Pojdi na DreamWalker Birth. Ugotovila boš, da si bila posesana skozi cev nazaj na Zemljo, na osnovi mnogih neizpolnjenih želja in brcanja in kričanja. Žal ti moram reči, da ni bila zavestna izbira.

ŠAUMBRA (ženska): Ja, v redu.

ADAMUS: Z vso ljubeznijo in sočutjem, vendar ju nisi izbrala.

ŠAUMBRA (ženska): V redu. (smeh, ko Linda Adamusu podeli nagrado)

ADAMUS: Hočem denar! Torej, kdo vleče vrvice? Greg?

GREG: Na žalost je to včasih birokracija.

ADAMUS: Da, birokracija vleče vrvice. Vlečejo vrvice, vendar jim nasedete kot majhne marionete. (Adamus pleše kot marioneta na vrvicah) Da.

LINDA: Kako srčkano! Naredi to še enkrat.

ADAMUS: Kot mala marioneta na vrvicah, ker nasedate sistemu prepričanj, da ima birokracija končno besedo.

GREG: Ne vedno.

ADAMUS: To je običajno. Ne vedno. Ne, ne. Dostikrat. Sploh ne vedno, vendar je dobra opazka. V redu.

LINDA: Dobi nagrado?

ADAMUS: Ne čisto, ne. Nagrade so za tiste, ki resnično pripravijo vse do »ooh« in »aah«. Tu čez imamo roko.

LINDA: Oh, zelo dobro. Zelo pogumni ste, gospod.

ADAMUS: Kdo vleče vrvice?

TIBOR: Moja prva misel bi bila, da ne vem. Absolutno ne vem, vendar…

ADAMUS: To je dobro. Nehaj natanko tukaj. Daj mu nagrado. Toda zdaj lahko nadaljuješ. Da, nadaljuj.

TIBOR: Toda, ko spustim poskušanje, da to ugotovim, ker »ne vem« ne moreš ugotoviti, se zdi, da so-ustvarjamo. Bolj, ko spustim »ne vem«, bolj dovoljujem vsem nam, da pridemo na dan s tem, kaj želimo živeti in izkusiti. (nekdo reče »Vau«.)

LINDA: Od kod si?

TIBOR: Iz vira.

ADAMUS: Vir! (Adamus se smeji, občinstvo se smeji in ploska) Rad bi šel k naši mizi tukaj.

LINDA: O, moj bog.

ADAMUS: Skoraj nikoli niso vključeni. Torej, kdor koli od vas lahko odgovori. Kdo vleče vrvice?

MICHELLE: Moje Telo zavesti.

ADAMUS: Tvoje Telo zavesti. V redu, dobro. Zadrži mikrofon, ker bomo šli s tem. Torej, tvoje Telo zevesti. V redu, toda o Telesu zavesti si se komaj mesec nazaj naučila.

MICHELLE: Ahm hmm.

ADAMUS: Torej, kaj pa vse druge izkušnje v tvojem življenju do februarja 2010, od kod so te prišle? Kdo je vlekel vrvice?

MICHELLE: Moji aspekti.

ADAMUS: Aspekti. Da, da. To je dobro.

MICHELLE: Moji aspekti so vlekli moje vrvice, vendar se mi je Telo zevesti res zdelo pravo zame.

ADAMUS: Točno.

MICHELLE: Torej je zame Telo zavesti.

ADAMUS: Dober odgovor je, a nihče od vas še resnično ne verjame. Nihče od vas ga še ne doživlja.

LINDA: Ali to vseeno ne prinese nagrade?

ADAMUS: Uh, ne čisto. Žal mi je, prihodnjič. Uh, da.

RICKI: Ljudje okoli mene, ki jim dovolim, da me kontrolirajo, da me…

ADAMUS: Ja. Ljudje okoli tebe.

RICKI: … vlečejo moje vrvice.

ADAMUS: Absolutno. Vlečejo tvoje vrvice. Torej… Nancy?

NANCY: Kaj?

ADAMUS: (se smeji) Nancy, Kathy. Samo tej mizi bi rad dal pozornost. Vedno tako težko delajo, da vam služijo, torej, kdo vleče vrvice v tvojem življenju.

NANCY: Ravno sem nameravala reči, da je vse odvisno od tega, kaj počnem. Kakor, na delu so to šefi.

ADAMUS: Prav, točno.

NANCY: Doma je lahko, saj veš, kar koli počnem. Moji vnuki.

ADAMUS: Prav, v redu.

NANCY: Vse je odvisno od tega, kaj počnem.

ADAMUS: Dobro. Dobro. Iskren odgovor. Kathy?

KATHY: Ego.

ADAMUS: Ego. Ego, in kje je ego?

KATHY: Vse to je (kaže na seznam).

ADAMUS: Vse to je. V redu, dobro. Dober odgovor.

Mimogrede, ne, da te popravim, a to vedno naredim. Ego ni slaba stvar. Ego pravzaprav izhaja iz izraza »Grem (I-go.). Razširim se, izkusim.« Toda po poti je bil ego narejen za slabo besedo, vendar je prazaprav odlično imeti veliko ega. (smeh, ko Adamus pozira)

LINDA: Hvala bogu.

ADAMUS: O egu razmišljate v negativnem smislu, kot, nekdo je egoističen, poln sebe, sebičen. In tu je linija – tanka linija, vendar je linija – razlika je med popolno sebičnostjo, kjer se hraniš ali kradeš energijo drugih ljudi in tem, da se zavedaš sebe, da si samo-izpolnjen, pomeni, da ti ni treba od nikogar krasti energije. Tako se zavedaš sebe in tako prekleto zaljubljen si vase, da ti ni treba krasti. Ni se ti treba izgovarjati. Nobenega dvoma o sebi nimaš, zato se lahko odprto in radostno izraziš. Ni se ti treba zadrževati. Ta ego je čudovita stvar. Je izraz Jaz-sem-a. Še nekateri tukaj. Siglinde?

SIGLINDE: Fizično telo vleče vrvico ali dve.

ADAMUS: Absolutno. Fizično telo vleče veliko vrvic. Absolutno. Lahko imaš res dober dan in nato skoči naprej bolečina, glas tvoje biologije in začne kričati in pokvarila bo dober dan. Da. Aleya?

ALEYA: Zame je to stopnja zaupanja sebi. Od tega, kako zelo si zaupam v tem trenutku je odvisno, ali se strinjam z aspekti…

ADAMUS: Res je.

ALEYA: … ali se strinjam z Jaz sem.

ADAMUS: Dobro. Točno. Zelo iskren odgovor. Da. Včasih zaradi pomanjkanja zaupanja dovolite drugim, da vlečejo vrvice. Kakšen dan je pravzaprav lažje, da imate nekoga, ki vleče vrvice (Adamus pleše kot lutka) in imate …

LINDA: Zgrešila sem to. Hodila sem. Ali lahko še enkrat vidim?

ADAMUS: … nekoga, ki vleče vrvice in (ponovno pleše)… Cauldreju tole ni všeč.

LINDA: Kaj res?!

ADAMUS: Ne, ne.

ŠAUMBRA (moški): Način, kako to rečeš, je skoraj, kot, da govoriš o tem, da drugi vplivajo na nas. Kako je lutkar povlekel tebe, vrvice? Kdo pritiska na tvoje gumbe? Ali ne bi bilo bolje pogledati k temu tihemu glasu znotraj in vedno bolj izbirati iz tega, kar veš?

ADAMUS: Ah, zdi se mi, da bom šel zdaj kar domov! Ni mi treba zaključiti predavanja, vendar imam nekaj zanimivih diagramov. Torej, da, dve majhni nagradi. Da.

LINDA: Oh, za božjo voljo.

ADAMUS: Vendar bom to povedal malo drugače. Ne bolje, samo drugače.

EDITH: Hoče zlat kos.

ADAMUS: Kmalu pridemo na dan s tem.

Torej, zdaj bom šel k tabli zaradi nekaj diagramov. Vprašanje je torej, kdo vleče vrvice? In, če bi mi rekli »nihče«, bi vam moral reči lažnivec.

EDITH: Kaj je novega? (dosti smeha)

ADAMUS: (se smeji) Oh, daj ji nekaj! Nekaj! Ja hvala. Oh, to me tako spominja na naše stare Šole misterijev, kjer bi se šli dneve. Včasih bi se celo kdo od vas tako napil in se nato naslednje jutro počutil obupno in včasih je bila samo čista lepota in radost. Pogrešam to, a tukaj to spet počnemo.

Včasih, torej… veliko njuejdžerjev je v zanikanju in pravijo, da nihče ne vleče njihovih vrvic. In tako jih vprašam… tega ne morem storiti z vami. Skušal sem vas izzvati v to in, da bi mi dali nekaj tistih b.s. (bullshit – brezveznih) odgovorov. Toda, drage Šaumbre, včasih je tu odgovor, ki pravi: »Nihče. Sam ustvarjam svojo realnost.« Torej rečem: »Oh, a res. Torej imaš določene darove in talente, od kod si te dobil?« In ti drugi, ki niso tako zelo realni, rečejo: »No, ustvaril sem jih.« Kaj res. »In spomniš se, kako si jih ustvaril.« »No ja, ne, vendar sem jih ustvaril.« In jaz sem, kot: »Kaj res? In tole si ustvaril?!« To je bilo smešno (smeh). Tolikokrat slišim te, zelo ezoterične odgovore, a v njih ni realnega življenja. Niso resnični.


Valovi zavesti

Torej, v naših preostalih trenukih, ki so lahko ure, želim razpravljati, kdo vleče vrvice in želim odgovoriti na svoje lastno vprašanje – vprašanje, ki mnoge od vas tako pogosto zmede – ali ima človek svobodno voljo? Na to bomo danes tukaj odgovorili. Za svoj denar boste dobili svoje. Ali ima človek svobodno voljo?

EDITH: Imajo svobodno voljo.

ADAMUS: Ali jo imajo res?

GARRET: Zelo draga izbira. (smeh)

ADAMUS: Zdaj bom risal. Torej bom risal in to je vse simbolično. Ne vzemite tega dobesedno, vendar je dober način, da se pokaže. Vaš vir je na potovanju. Vaš jaz je na potovanju. In v našem prejšnjem pogovoru smo govorili o Telesu zavesti, toda Telo zavesti ima drugačno – imenoval jih bom – oblika valov ali, plešejo drugačne plese. Vaš duh ima obliko valov. To je čudovita oblika valov. Ne vzemite tega dobesedno, simbolično je. (Adamus riše obliko valov)

Vaš duh je na tem potovanju in ima nekaj svojih lastnih želja. Želje se da zlahka sešteti. V odgovor na veke staro vprašanje, ki ste ga dolgo nazaj postavili: »Kdo sem jaz?«, vaš duh, vaš jaz, se želi spoznati. Želi se spoznati in to naredi skozi, kakor rečete tri X-e – označeni s tremi X – ki so izkušnja, razširjanje in izraz (experience, expansion and expression).

To je tisto, kar vaš duh, božansko, kakor koli ga želite imenovati, želi narediti. Tam zunaj je, med potjo pleše, lebdi. Samo spoznal bi se rad in želi izkusiti. Brez izkušnje se ne more spoznati, zato gre skozi izkušnjo. In želi se še naprej razširjati.To je radost duha, razširjanje. Hoja nazaj ne deluje. Ostajanje v nevtralnem ali sedenje bo sčasoma prineslo eksplozijo. Prineslo bo bum! Nekaj mora premakniti energijo. Želi torej razširitev in želi izraziti to veselje. Samo poznati to veselje znotraj sebe in ga potem ne izraziti je, no, neizpolnjujoče. Torej želi izraziti – skozi petje, glasbo, knjige, službo, slab odnos, težave z zdravjem. To so vse oblike izraza in to je tisto, kar oblika vala vašega duha počne.

Imate še eno obliko vala, imenovano – no, dajmo ji reči človek. Človeška oblika vala gre nekako takole (Adamus riše drugo valovno obliko, nasprotno prvi) Človeški del, ki ta trenutek resnično zavzema večino vašega zavedanja, ima popolnoma drugačen niz plesov in želja. Ima veliko agend, ker večinoma ne vidi duha in verjame, da deluje na svoje. Torej postane zelo defenziven, zelo izoliran in želi stvari, kot je preživetje. To je staro lemurijsko programiranje, preživetje. Pojdi na Zemljo in ostani tam – spraviš se v biologijo, ker imaš potem lahko nekaj izkušnje – vendar ostaneš tam. Torej preživiš. Staro programiranje.

Upam, da bomo zmožni odvzeti to programiranje za preživetje, ker je resnično muka na vse načine. Ni vam treba preživeti; potrebujete, da živite. Želi torej preživetje. Do določene mere želi udobje in zadovoljstvo.

Delež z zadovoljstvom prihaja iz starega atlantidskega programiranja. Obstaja center zadovoljstva, ki je bil programiran v vsakega. Zakaj? Ker lahko pripraviš ljudi, da res trdo delajo in počnejo osupljiva dela, ko ob koncu dneva dobijo nekaj povračila – ko dobijo malo seksa, malo alkohola, malo priznanja, kar koli, malo moči. To je torej delež udobja in zadovoljstva – se opravičujem, če ne morete brati tega.

LINDA: Ni dobro, ampak je v redu.

ADAMUS: Obrni Roy-Cam bolj v to smer. Tudi udobje in zadovoljstvo sta programiranje, za katera bi rad videl, da bi se ju znebili, se ju osvobodili. Ni vam treba ob koncu dneva dobiti malo kolača. Nič več niste laboratorijske podgane, kjer morate dobiti slaščico. Sladkor je bil dolgo nazaj krasno odkritje in sladkor pravzprav… previden moram biti, kaj rečem. No ja, ne bom. Sladkor ima, do določene mere, energijo hipnotične prevleke v sebi. Ne pravim zdaj, da je sladkor slab, vendar sladkor sproža nekaj v vas energetsko, ne biološko, da mislite, da se dobro počutite. Otrokom se daje sladkor, zakaj? Da se jih utiša. To ni dobro zanje. Spravi jih v podivjano energetsko stanje. Vendar je sladkor hipnotična droga. Lahko to napišete: »Adamus je rekel, da je sladkor hipnotična droga.«

Človek mora torej preživeti, imeti zadovoljstvo, udobje in potem pride v druge energije, kot je kontrola in moč. Te obožuje. Pride v zgradbo njegove identitete. To je negativna interpretacija ega. Torej, dajmo reči identiteta. Staro programiranje.

Ta človeški val se torej nenehno skuša ojačati. Duh – delež duha – se skuša razumeti, človek se skuša okrepiti.

LINDA: To bi moral zapisati.

ADAMUS: No, to je bilo vse posneto.

LINDA: V redu.

ADAMUS: Torej, človek mora stalno krepiti svojo identiteto in pravzaprav ne dovoli resničnega širjenja ali raziskovanja identitete. Želi skrčiti in skrajno omejiti identiteto.

Imate torej te valovne oblike in običajno se zgodi čudovita naravna stvar. Duh pleše, človeška valovna oblika pleše in so časi, ko se naravno oddaljita. Ko to naredita, je to dejansko lahko čudovita stvar, kajti ta človek gre lahko v globine svojega lastnega odkritja. Duh gre lahko v še večje razširjanje. Običajno, čudovita stvar. In nato ločitev skoraj deluje kot privlačnost ali magnet in ju prinese bližje nazaj skupaj.

In potem je ponovno odpiranje, ko gre človek globlje v svojo izkušnjo, duh gre dlje v svoje praznovanje in tako imate to nenehno naprej in nazaj. Je…

LINDA: Ali lahko to narediš ob glasbi?

ADAMUS: Resnično je … resnično je ples.

(Pavza, medtem ko Adamus pleše z Lindo)

ŠAUMBRA (moški): Ostani pri petju. (dosti smeha)

ADAMUS: Resnično je ples – skupaj, narazen; skupaj, narazen. Je tudi dih. Občutite lahko to valovno obliko, ta ples.

Zelo toplo je tukaj.

LINDA: Cauldre potrebuje pijačo.

ADAMUS: Odprite vrata, prosim. Mmm. Energija, ki jo tukaj ustvarjamo. Torej imata čudovit ples.

Zdaj, kar se končno zgodi in odgovor na to lahko že poznate. Tu je torej duh (Adamus riše) in tu je človek in na neki točki se dotakneta. Na neki točki se križata. Tole bom moral povečati (spet riše). Prečkata. In nato se ples spremeni, kjer je to nenehno spletanje drug v drugega, nič več ločena. In ta točka prav tukaj (kjer se križata) je kritični faktor. To je ničelna točka zavedanja. Z drugimi besedami, pustiš, da star ples, stara preteklost gre. To vse postane zgodovina, spomin, del izkušnje. Zdaj plešeta skupaj.

Začetek procesa prebujenja je nazaj tukaj (kaže točko na valovni obliki). Tukaj se je vaše prebujenje začelo dogajati. Čutili ste zagon, ki vas nič več ne bo nekako pripeljal skupaj in vas poslal nazaj narazen, vendar ste čutili: »O, moj bog, prihajata skupaj.« To je bil rezultat mnogih stvari – travme, depresije, pomanjkanja strasti – vse te stvari so na človeški strani ustvarile zagon, ki je ustvaril padec spirale za vašo zavest, kar vam je dalo poriv, da ste prišli skozi to točko. In vaš duh, ki je imel valovno obliko nekje drugje stran, je rekel: »Dol grem.« (smeh) »Naredil bom odločilen korak. Ne bom več samo tukaj gor na oblačkastih eteričnih ravneh, na Zemljo grem. S teboj bom.« In na tej čudoviti ničelni točki Jaz-sem-a, sta prišla skupaj.

Vrnil se bom k temu, a želim, da nekaj opazite, nekaj zelo, zelo zanimivega, kajti Velika noč je (šepeta Lindi). Globok vdih.

Torej … (Adamus riše)

LINDA: O, moj bog.

ADAMUS: Kaj je to, Šaumbre?

ŠAUMBRA: Riba.

ADAMUS: Simbol ribe. In kdo to uporablja?

ŠAUMBRA: Kristjani.

ADAMUS: In kakšna je utemeljitev?

ŠAUMBRA: Ribič.

ADAMUS: Da je imel Ješua šop ribičev. Nikakor ne! (smeh) Kaj za…! Kdo bi izbral ribo za svoj simbol??! Kaj je Ješua mislil s tem? Prevleka je. To je ples, ki se nadaljuje in nadaljuje. Ne gre za ribarjenje! Gre za integracijo. Gre za prihod nazaj do te točke (Adamus pokaže na točko križanja valovnih oblik).

Ah-h-h! In Ješua je to vedel. Ješua je to isto stvar razložil. Ni imel lepega kosa papirja, pisal je v pesek. Isto stvar je razložil svojim apostolom in nekaterim drugim, ki so ga lahko slišali in Mariji Magdaleni, ki mu je stala ob strani in razložil je še celo bolj podrobno, kaj se v tem najosupljivejšem procesu dogaja. In uporabil je simbol, ki ga je nekdo spremenil v ribo, uporabil je ta simbol prihajanja skupaj, ki sem ga tukaj pokazal. Na tem ste. To je tisto, kar se dogaja in od tu (križišče) nista nič več različni valovni obliki. Je Telo zavesti.

Je bilo vredno vašega denarja?

OBČINTSVO: Ja.

ADAMUS: O, ja! O, ja! Za tiste, ki se boste udeležili moje – naše – diskusije o mentalnem neravnovesju, to bo postalo integralni del naše diskusije, kajti v mentalnem neravnovesju, Greg, namesto, da imate valovni obliki, ki plešeta skupaj kakor tole, sta nepredvidljivi in disfunkcionalni. (Adamus riše ekscentrične, ošiljene valovne oblike). In ko človeška valovna oblika, na katero vplivajo glasovi aspektov, kolektivne zavesti in krivde, ko začne človeška valovna oblika iti tako blodeče – to je dobra stvar – tedaj gre duhovna valovna oblika takole (daleč stran drug od drugega) in precej kmalu čisto izgubita drug drugega. Človek zapade v psihozo, mentalne bolezni, zlom, razcepljeno osebnost in vse te druge razloge, da imate mentalna neravnovesja. Vse je osredotočeno skozi um, vendar gre za zlom v naravnem ritmu plesa duha in človeka.

V to bomo torej šli dosti bolj podrobno. Govoril bom bolj o tem, kako – na teh diagramih sem preveč poenostavil – toda, kar se zgodi je, da sta to glavni valovni obliki zavesti. Dober naslov za ta pogovor – Valovi zavesti.

Zdaj, v realnosti, ko se res spravimo v to, boste ugotovili, da imate veliko aspektov. Ti aspekti imajo prav tako svoje lastne vzorce in imate jih milijone, miljarde. Predstavljam jih s pikčasto črto, ker niso čisto izraziti ali v ospredju – ali morda so?

Kdaj torej ta človeška valovna oblika neha biti strnjena črta in začne prehajati v pikčasto linijo in gre valovna oblika aspekta od tega, da je pikčasta črta, ki skuša dominirati in se zdaj spremeni v neprekinjeno črto (Adamus riše)? Zdaj ste dobili resnično zmedenega človeka. Govorili bomo o tem, kako iti noter in jih pomagati prinesti nazaj v ples, v valovne oblike. In, enostavno je. Res je enostavno.

Zdaj, v realnosti rišem tole kot relativno linearne valovne oblike. Res si želim, da bi bila cela ta stena in vse te stene tabla za pisanje. Ali ne bi bilo to nezaslišano, Suzy (smeh)?

Zdaj, v realnosti te valovne oblike niso samo ravne črte, kot sem tukaj pokazal. Pravzaprav so, s preprosto upodobitvijo… to je Vir (Adamus riše piko)… pravzaprav so kot razširjajoča spirala (okoli pike doda spiralo). In, če pogledate v notranjost te spirale, se tam odvija ples, vendar se Telo zavesti ves čas odpira, včasih na zelo pomešan, kaotičen in travmatičen način, včasih z iluzijo, da se bo vse zrušilo. Ni res, a zavest zapira vrata in ustvarja iluzijo, da se je razširjanje sesulo. Mislim, da veste, o čem govorim.

V realnosti niti ta spirala ni točna, kajti ples je, če res dobro pogledate, ustvarja nekakšen… (Adamus riše veliko zaokroženo spiralo). Je kot velik krog, velika žoga in žoga se razširja. Žoga je zavedanje in se še naprej razširja navzven, se še naprej odpira, dokler ne pridete do točke Jaz-sem.


Svobodna volja?

Zdaj, še nekaj drugega se tukaj zgodi. Še nekaj drugega se zgodi na točki križanja, o kateri sem govoril. Žoga ali spirala ne nadaljuje svoje spiralne poti. Ne nadaljuje svojega običajnega razširjanja in o tem bomo govorili na našem naslednjem srečanju. Vendar želim prej odgovoriti na vprašanje – vidim, da se mi čas izteka – a želim za vas odgovoriti na vprašanje. Lahko premišljujete o njem in ni se vam treba strinjati z ničemer od tega. Enostavno postavljam vprašanja. Enostavno postavljam vprašanja. V vseh naših diskusijah, v vseh naših privatnih pogovorih, enostavno postavljam vprašanja.

Toda vprašanje je, ali ima človek svobodno voljo? Vrnil se bom k nekaterim zgodnejšim diagramom. Vprašanje je, ali ima človek svobodno voljo, ali vprašanje pred tem: »Kdo vleče vrvice?« Kdo vleče vrvice? Kdo je izbral vašo biološko družino? Ne vi. Niste bili rojeni. Kako bi jih lahko izbrali? Vaše spretnosti in talenti, je bila astrologija? Je bil Bog? Je bila skupina angelov? So bili vaši duhovni vodniki? Je bil vaš višji jaz? Vaša nad-duša? Je bila le vaša navadna usoda in neizogibnost? Je bila res usrana smola? Kdo vleče vrvice? In to je zelo starodavno vprašanje. In odgovor je, no, odvisno. Kdo vleče vrvice, je odvisno od tega, kje v svoji zavesti ste tukaj.

Duh ima svojo lastno pesem. Pluje dol po reki, jaše valove. Nekako mu ni mar, kajti duh, vaša božanskost dobiva izkušnjo. Razširja se in izraža tudi, če izraz pomeni kričanje in vreščanje. Izraža se. Težave z zdravjem so oblika izraza. In duh gre dalje. Ne, da vas ne bi upošteval, toda njegove potrebe so drugačne. Njegove želje, strasti so drugačne.

Tukaj dol imate človeka, ki se bori za preživatje in identiteto. In, da, želite reči: »No, jaz ustvarjam svojo realnost.« No, to pravzaprav ne drži, kajti veliko vaše realnosti je bilo ustvarjeno ali je nanjo vplivala ta valovna oblika (duh), druge valovne oblike, o katerih bomo govorili na naši delavnici o mentalnem zdravju, druge valovne oblike, ki so tu gor na božanski ravni, ki se jih ne zavedate. Pravzaprav sploh ne ustvrajate kaj dosti svoje izkušnje. Sploh ne.

In v odgovor na vprašanje, ali imajo ljudje svobodno voljo? Ne, nimajo. Absolutno je nimajo. Če bi jo imeli, bi bili čisto drugačni. So pod vplivom nečesa. Njihove vrvice so bile od nečesa povlečene. Karma? No, zagotovo, če verjamejo vanjo. Religija? Absolutno. Od vseh teh drugih stvari so bile njihove vrvice povlečene. Močno želijo misliti, da imajo svobodno voljo in jo zahtevajo – »Imam voljo, da dam odpoved, kadar hočem.« No, nimajo je. »Imam voljo, da živim, kjer želim,« pa je nimajo. Živijo v bližini, kjer so odrasli. Halo! Poleg svoje mame in očeta!

Torej, dejansko, ne, ljudje nimajo svobodne volje. Res je nimajo. Upam, da vas je to malo ujezilo, ker ste vedno mislili, da imate svobodno voljo.

Imate božansko voljo. Tobias vam je pred leti to rekel in to je sporočilo, ki ste ga pozabili. Niste ga zares želeli slišati. Rekel je: »Tu je božanska volja.« Volja vašega duhovnega vala, duhovnega plesa, pravzaprav pregazi človeško voljo (tlesk) takole. Nemudoma. In to šteje za veliko stvari, ki so se vam zgodile v vašem življenju. Vaš duh ne povzroči teh negativnih izkušenj, vendar so za vašega duha, vašo božanskost stvari, ki so dosti bolj pomembne, kot trapaste človeške norčije in obupna prizadevanja po kontroli, po zadovoljstvu, po popravljanju identitete in preživetju.

Ni pomembno! Duh bo preživel, tu ni smrti. Ješua je to dokazal na križu. Tu ni smrti. Ni umrl, da bi se odkupil za vaše grehe. Križana gora. To je egoistično, misliti, da bo Ješua umrl za vas. Ješua je prišel do točke – in bila je kolektivna zavest, zato je nekoliko drugače – vendar je Ješua prišel do točke, rekoč: »Ribarit grem. Prečkal bom. Briga me, ali živim ali umrem. Naveličan sem biti v svojem lastnem zaporu kot človek. Naveličan sem biti to, da nisem s seboj. Naveličan sem, da sta ta dva vedno narazen. Želim nazaj k sebi.« Bum! Križali so (crossed pomeni tudi prečkati). Oh, ali sem rekel križ? (smeh, ko Adamus oblikuje križ s prsti) Sem rekel križ?!

Spojila sta se. Nebesa, Zemlja, prihajata skupaj. Valovna oblika božanskosti in valovna oblika človeka se kočno sekata.

Torej, je Ješua umrl na križu? Ne. Na križu je oživel. Fizično telo ni pomenilo nič. To je vedel na točki 'križa'. Mimogrede, ta simbol je bil stotine in stotine let kasneje pobran kot oblika hipnoze, trpljenja – »Umrl je za tvoje grehe.« Ne bi rekel. Ne bi rekel. Nihče ne more umreti za tvoje grehe. A to je bilo izvorno mišljeno kot ta točka sečišča – križ, prihajanje skupaj – in je bilo kasneje uporabljeno, da se da pomen trpljenju in bolečini in krivdi in kontroli.

Torej, dragi prijatelji, Ješua se je zbudil na križu in se v tistem trenutku osvobodil fizičnega telesa, kar, mimogrede, ste pred 2000 leti morali storiti na tak način. Zdaj vam ni treba storiti na tak način. Spustil je fizično telo in resnično prišel do življenja. Odšel je na praznovanje z Marijo Magdaleno. Skupaj sta imela otroke, čeprav ni imel fizičnega telesa. Krasne otroke. Da, lahko imaš seks četudi nimaš telesa. Zelo res. Včasih imaš boljši seks (gleda k Lindi). Ne vedno. Ne vedno (dosti smeha). Ne vedno.

LINDA: Ti si genij.

ADAMUS: Torej, drage Šaumbre, danes smo veliko obdelali. Resnično je čas. Dajmo še naprej delati z – ne delati z; bodimo v prisotnosti – teh teroristov in veliko gradiva smo danes obdelali. Veliko gradiva. Na našem naslednjem srečanju bomo govorili več o tem, kaj se resnično dagaja tej sferi, temu rastočemu, razširjajočemu jazu, ko pridete do te točke sečišča. A do tedaj, ponovno poslušajte ali ponovno preberite ta Šaud, kajti dobršen del vas je bil proč v razširjenem občutku, a zdaj ga s ponovnim branjem ali poslušanjem pripeljite nazaj dol do te ravni.

Kot smo o tem govorili, gremo v izkušnjo. V nekaj novega in drugačnega gremo. Ne bo vsem všeč, če verjamete ali ne. Ne morem si predstavljati zakaj, a ne bo vsem všeč. To ne bo všečno vsem, ki so na duhovni poti in to je v redu. Ni mišljeno, da bi bilo. Tukaj govorimo o stvareh, ki so zelo drugačne kot nekatera stara prepričanja, drugačna prepričanja. Tega ne naredi prav ali narobe, toda, kot veste, ko smo se dolgo časa nazaj skupaj zbrali , smo rekli: »Raziskali bomo nek res nov teritorij.« A bolj, ko raziskujemo nov teritorij, bolj ugotavljamo, da je bila samo enostavna osnovna resnica, enostaven skupen smisel.

Ko greste torej stran v svoja življenja, si zapomnite, da vam ni treba skrbeti, ni vam treba dvomiti. Vse je v redu v vsej kreaciji.

Zatorej, Jaz sem, ki sem, Adamus, vam na uslugo.

(aplavz občinstva)

Opomba: kdor čuti, da bi rad s srcem finančno podpiral delo prevajanja mesečnih shoudov, potem to lahko stori z nakazilom na ta račun:

Mateja Keber, TRR: NLB d.d., SI56 0231 1160 1599 747

Za vse dosedanje in prihajajoče prispevke se prisrčno zahvaljujemo: Mateja Keber